BREŽICE – Begunci in migranti, ki skozi Slovenijo potujejo kot po tekočem traku, v nekaterih vzbujajo brezrezervno sočutje, v drugih neznanski strah. Čeprav je premier Miro Cerar prav včeraj trdil, da Slovenija v državo ne pušča oboroženih ljudi oziroma migrantov: »Takšne trditve so nezaslišano podcenjevanje policije in organov,« je odgovoril na vprašanje vodje poslanske skupine SDS Jožeta Tanka, ki je ocenil, da ukrepi Slovenije na meji zlasti z varnostnega vidika niso zadostni ter da je med migranti vse večji delež teroristov, ki v Evropo prihajajo s točno določenimi nalogami.
Zadeve pa – kot pogosto v življenju – niso zgolj črno-bele; večinsko javno mnenje ni bilo črnogledo, dokler pariški masaker ni pokazal, da še zdaleč nismo tako varni, kot smo mislili. Še posebno v luči sveže objavljenih videoposnetkov, v katerih isisovci napovedujejo zavzetje balkanskih državic nekdanje Jugoslavije; Slovenije na srečo (še) niso omenili, a to ne pomeni, da simpatizerji muslimanskih teroristov ne prihajajo med nas.
Fotoaparat med konzervami
Bilo je sredi oktobra, ko so se kolone beguncev valile prek Sotle in je tisoče ljudi čakalo sredi polja v Rigoncah, da so prevalili nov kos križevega pota. Utrujeni obrazi, žalostne resnične zgodbe in otroški obrazi vzbujajo sočutje; tudi v številnih tujih in predvsem domačih prostovoljcih, gnanih z željo pomagati sočloveku. Čustveno težki trenutki za tiste, ki so iz prve roke spoznali resnične težave resničnih ljudi, ki gazijo svojo pot. Pa tudi trenutki streznitve za enega izmed domačih prostovoljcev.
V spominu številnih Slovencev so ostali prizori, ki jih v naši kulturi težko razumemo: kupi reči, ki so jih begunci odmetavali kar med potjo; še zaprte ribje konzerve, odeje in folije, vreče s hrano. Tudi v njihovem taboru sredi polja in začasnih nastanitvenih objektih so stvari ostajale, prostovoljci pa so jih čistili. Eden izmed njih je sredi odvržene navlake našel pozabljeno torbico; odprl jo je, v njej so bili fotoaparat in dve spominski kartici, na kakršne pač shranjujemo fotografske utrinke. Skupina beguncev, ki so bili tod, je že odšla proti zahodu, tako da lastnika ni bilo mogoče poiskati. Prostovoljec je fotoaparat zavrgel, obdržal pa je obe kartici. A minilo je nekaj tednov, preden je pogledal nanje.
Ena od spominskih kartic je bila neuporabna, na drugi pa je bilo 29 fotografij ter poldrugo minuto dolg film, gre za tako imenovani slikosuk, saj se v filmu vrti večina izmed 29 fotografij. Te so posnete ob morju, delujejo kot na dopustu, kraj pa ni arabski, temveč otok Malta; to se opazi najpozneje na nekaj fotografijah letališča, kjer so na repih letal vidni malteški križi, s kakršnimi po svetu leti Air Malta, lokalna letalska družba. Na fotografiji, kjer moški pozira pred tipičnim malteškim izvoščkom, je v ozadju moč videti voznika na desnem sedežu. Samo po sebi se ponuja vprašanje, kako so begunci oziroma migranti iz Malte prišli do Rigonc.
Oboževalci bin Ladna
V seriji fotografij je več otrok, točneje deklic, pa tudi dečka. Pa slike mladih mož, ki imajo (v slabo opremljenem stanovanju) očitno zelo dinamično debato. Na drugih se v igralnem salonu kratkočasijo z igranjem biljarda ali poziranjem v lunaparku. Na eni od slik je na tkano preprogo položen zapis v arabski pisavi. A dvome vzbudi šele fotografija sicer že ubitega Osame bin Ladna, dve njegovi različni fotografiji pa uzremo tudi v videu: umetelno umeščen med slike dečka v arabski srajčki in deklice v barbi oblekici se pojavi bin Laden in žuga s prstom.
Slike človeka, ki je pred 14 leti odprl vojno med muslimanskimi teroristi in večino sveta, same po sebi niso kaznivo dejanje. A bin Laden je bil ustanovitelj Al Kaide, ta pa je bila do nastanka Islamske države največja muslimanska teroristično-militaristična organizacija oziroma gibanje, ki je bilo prispodoba terorizma. Kaj torej simpatizerji bin Ladna delajo v reki beguncev in migrantov? Kam so odšli in kaj nameravajo?
Ni vsak begunec ali migrant terorist, pravi premier Cerar. In ima prav. Bolj težavno je, da nimamo sistema, ki bi v reki ljudi lahko ločil zrnje od plev. Tudi če bi te fotografije našli slovenski policisti (za kar pa sploh nimajo zakonskih pooblastil), ne bi mogli ukrepati drugače, kot da bi svoje kolege v Nemčiji, Avstriji ter drugih ciljnih državah opozorili na operativno zanimive posameznike. Ter zgolj upali, da se Pariz ne bo ponovil še kje in da bin Laden ne bo (znova) postal naša nočna mora.
Naša policija je prvenstveno usmerjena v odkrivanje in omejevanje nasilne radikalizacije, posebno grožnjo pa predstavljajo tuji teroristični borci, ki se – po daljšem bivanju v radikalnemu okolju in dodatno usposobljeni v rokovanju z orožjem in vojaških taktikah – po kopenski balkanski ruti vračajo v EU. »V kontekstu obravnavanja begunskega vala se tako vseskozi zavedamo tveganja, da bi se takšne osebe lahko pomešale med begunce,« pravi Drago Menegalija z generalne policijske uprave. Policija je v času trajanja vala beguncev razvila nekatere lastne prakse, ki temeljijo na pravočasnem in ustreznem prepoznavanju posameznih znakov takih primerov: »Pri tem je ključno pravočasno mednarodno sodelovanje. Na področju nasilne radikalizacije poteka stalno sodelovanje s partnerskimi službami v Sloveniji in mednarodno sodelovanje z varnostnimi organi v EU in na zahodnem Balkana, tako na sistemski kot tudi na operativni ravni.« Fotografije z bin Ladnom bodo obravnavali kot dogodek, glede na pojasnila dela naše policije pa bodo več opravka z akterji na fotografijah imeli tuji organi pregona. |