Iskanje nove soli za piranski skladišči

PORTOROŽ – Na izjemni lokaciji tik ob morju med Portorožem in Piranom skoraj dve desetletji stojita veličastni skladišči soli, ki pa že nekaj let ne služita več svojemu namenu. Tako kot Sečoveljske soline pomembno ohranjata spomin na solinarsko dejavnost, a danes kažeta dokaj žalostno, zapuščeno in za marsikoga za turistični kraj motečo podobo. Ker gre za dragocena, skoraj dvesto let stara in skupaj kar 342 m dolga arhitekturna objekta, so zanju lani začeli iskati novo vsebino. Temu ustrezno jima pripravljajo obnovo, ki si jo brez dvoma zaslužita.

Sicer pa na neizkoriščen potencial skladišč že nekaj let opozarja kar nekaj srečanj in odmevnih portoroških prireditev prav v skladiščih. Omenimo naj oglaševalski festival Zlati boben, filmski festival, Elanovi Karibsko doživetje in Gusarsko dogodivščino ali pa na primer množično poročno slavje hčere arhitekta Borisa Podrecce. »Udeleženci, predvsem tisti iz tujine, so navdušeni nad staro mojstrsko arhitekturo, velikostjo prostorov in predvsem nad dobrim počutjem oziroma pozitivno energijo, ki jo čutijo tu,« pravi Marko Križnik iz agencije Promo, ki je med prvimi odkril za prireditve skriti potencial skladišč. Zadnja leta z njihovo pomočjo Elan tam svetovnim partnerjem predstavlja svoje navtične in smučarske novosti ter ne nazadnje so lani pripravili Slovensko turistično borzo (zbralo se je kar 109 tujih turističnih agencij) in zaključek nadvse odmevnega oktobrskega smučanja na Bernardinu.

Načrte za skladišči Monfort in Magazen Grando, ki je bliže Portorožu, so naredili Francozi, ko je bil Piran pod njihovo oblastjo. A zgradili so ju Avstrijci, ki so prišli za Napoleonovo vladavino. Monfort je tako začel služiti svojemu namenu leta 1825, Grando pa leta 1838. Sta enkratna arhitekturna in tehnološka spomenika ter sta bila že pred 30 leti razglašena za arhitekturni spomenik.

Monfort, ki je dolg 156 metrov in širok 19, sestavlja pet skladiščnih prostorov in v enem, ki je bil med vojno porušen, je danes trgovina. Večji Grando ima dimenzije 186 x 29 metrov, sestavljajo pa ga trije prostori. Mogočni 11 m visoki zidovi, ki se pri obeh iz blokov peščenjaka proti vrhu ožijo, so spodaj debeli tudi do 2,5 metra. Gradnjo so začeli z zabijanjem lesenih pilotov, na katere so postavili velike stopničaste temelje. Na njih stojijo zidovi iz blokov bližnjih kamnolomov.

Gradili so ju nadvse trdno, saj sta bila do stropa napolnjena s soljo, tako da so stene morale zdržati tudi silo teže soli. Zaradi soli so zidove znotraj obložili z deskami, velika posebnost pa je ostrešje obeh objektov. Je še prvotno in ga sestavljajo tudi 28 metrov dolgi tramovi. Ti naj bi bili po nekaterih virih najdaljši leseni tramovi iz enega kosa na kaki stavbi pri nas. Čeprav so stari že skoraj dvesto let, so povsem zdravi in strokovnjaki pravijo, da bodo držali streho vsaj še tisoč let. Prepojeni so namreč s soljo. Pomemben del kompleksa je še pomol, ob katerem so pristajale ladje s soljo, in pozneje na njem postavljeno dvigalo s tekočim trakom za raztovarjanje soli.

Zadnje kupe soli je Droga postrgala iz skladišč pred tremi leti in zdaj sta skladišči v lasti občine Piran. Ta je lani začela iskati ideje za to, kaj naj bi se tam dogajalo. Na razpis je prišlo kar 29 zamisli in posebna komisija jih je nedavno enajst izbrala v ožji izbor ter tri avtorje nagradila s po 500 evri. Vse ideje bodo služile za izhodišče za spomladanski mednarodni arhitekturni natečaj za objekta in okolico, ki ga bodo izpeljali v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor.

In kaj naj bi se tam dogajalo? Nekateri bi v skladišči stlačili vse, kar zdaj temu delu obale manjka. Predlagajo prireditvene dvorane, disko in zabaviščne prostore za mlade, galerije, muzeje, spominske sobe, trgovinice, tržnico, kavarne, domačo obrt, gostišča in v morju pred skladišči priveze za različna plovila ali pa celo novo marino. Avtor ene od nagrajenih zamisli, arhitekt Boštjan Voda, vidi v Monfortu prostor za kulturne dejavnosti, v Grandu pa programe, povezane s turizmom in zabavo.

Podobno menita krajinska arhitekta Romana Kačič in Mattias Liden, ki sta združila svoje zamisli. Prepričana sta, da bi z malo sredstvi v skladišču Grando lahko uredili razna športna igrišča in združili vse, kar je povezano s soljo. V Monfortu pa naj bi naprej razvijali galerijsko in muzejsko dejavnost, ki sta se z aktivnostmi Obalnih galerij Piran in muzejsko zbirko tradicionalnih plovil, starih športnih veslaških čolnov in jadrnic Pomorskega muzeja Sergeja Mašere tam začeli razvijati že pred nekaj leti. Predlagata tudi, da bi po zadrskem zgledu zgradila morske orgle.

Bolj drzna je zamisel arhitekta Tomaža Schlegla, ki med drugim vidi priložnost, da se Portorož bolj poveže z Benetkami in da tam zraste dislocirano razstavišče beneškega Bienala. Tudi on predlaga gradnjo daljšega pomola z nadstreškom, na koncu katerega bi bili privezi za večje ladje.

Avtorji so svoje zamisli zelo razčlenili in upajmo, da jih bo čim več tudi uresničenih, obnova pa se bo začela že letos, saj je občina v letošnjem proračunu namenila 220.000 evrov za odstranitev dotrajane azbestne strehe in namestitev nove kritine.