V zadnjem času se je poslovila vrsta velikih imen iz sveta umetnosti, od blues kitarista Johnnyja Winterja, jazzista Charlieja Hadena, flamenko kitarista Paca de Lucíe do literata Márqueza. Praznino bo težko zapolniti, preprosto ne vidim primernega kandidata. Odlične flamenko kitariste bi lahko našli, vendar noben ni Paco, navsezadnje si je malone izmislil sodoben flamenko. In ker je flamenko španska različica naše narodno zabavne glasbe, bomo nekoč trdili, da nikoli več ne bo večjega od Avsenika. Optika današnjega časa nam zaradi neposredne bližine pionirskih časov daje občutek, da svet ni umerjen po meri, ki bi dopuščala vstajenje titanov velikega kalibra – ti so obstajali le v zgodnjem svetu. In ta pionirski svet je izgubljen. Kapitalistični model vrednot je sposoben častiti in omogočati razvoj le posameznikom, ki so sposobni tako ali drugače generirati dobiček.
Slednji pa je navdušen nad kratkimi roki trajanja in potrebo po vzdrževanju. Že res, da tehnologija napreduje, vendar nove generacije izdelkov ne prinašajo bistvenih uporabniških izboljšav, prav tako ne premoremo predvidenega sistema reciklaže oziroma učinkovite nadgraditve ali nadomestitve obstoječih aparatur in predmetov. Tudi v umetnosti obstaja vrsta izjemnih potencialov, ki jim ne premoremo oziroma nočemo ponuditi ustreznih ustvarjalnih možnosti. Kreativnost je pač panoga, ki je ne moremo preprosto zvajati na ekonomske dejavnike tveganja, nanjo se ne da pritiskati, ne da bi trpela kakovost, lahko se tudi zlomi.
V tej točki se razlikuje od eksistenčnega strahu, ki je glavni vzvod novodobnega suženjstva. In tukaj se skrivata tudi nezaupljivost in odklonilnost aktualnega kapitala do umetnosti. Kapital se umetnosti boji, ker ni stisljiva. Prav zato se ukinjajo kulturna ministrstva, medtem ko se v isti sapi trobi o pomanjkanju nacionalne zavesti. Nevednost in nemoč politikanarjev sta več kot očitni, saj nas zgodovina uči, da je ustvarjalna moč v ekstremnih okoljih bistveno bolj potentna. Verjetno smo v novih pionirskih časih, a se tega niti ne zavedamo. Brez skrbi, titani bodo vedno hodili med nami in budale se bodo še naprej vrtele v krogu in se čudile.
