Iskali termalno, našli mineralno

Nuskova v Krajinskem parku Goričko je razloženo, deloma obcestno naselje na nadmorski višini 253 metrov. Jedro z avtobusno postajo, gostilno in kapelo Svete trojice je Srednja Gasa. Ob cesti iz Gornjih Slaveč je zaselek Založe, na zahodnem pobočju pa zaselek Nuskovske Rajse. V vasi je tudi binkoštna cerkev. Blizu nje je osem izvirov slatine, ki so deloma zaprti, deloma odprti. Skozi vas teče potok Ledava. V njem lahko pod mostom opazujemo izvire plinov kot mehurčke v vodi.

V dolini Ledave je sredi 60. let prejšnjega stoletja raziskovalno delo in vrtanje izvajalo podjetje Nafta iz Lendave v upanju, da bo odkrilo termalno vodo, odkrilo pa je nahajališče mineralne vode. Ta v neenakomernem ritmu bruha iz globine okoli 50 metrov in je čista ter bogata z ogljikovim dioksidom in raztopljenimi minerali železa.

K izviru v Nuskovi prihaja veliko obiskovalcev. Vodo lahko tudi poskusijo, vendar za večino nima prijetnega okusa, saj vsebuje veliko železa in drugih mineralov. Zato je predvsem priporočljiva za slabokrvne ljudi. Kot lahko preberemo na tabli ob izviru, se njena kakovost ne spreminja, vsakdo pa jo pije na lastno odgovornost.

Naravni izvir je naravna vrednota državnega pomena in se v zgodovini Prekmurja omenja šele leta 1900, a je bil znan že prej. Prebivalci Sotine, Serdice, Gornjih Slaveč in Kuzme so pitno mineralno vodo nosili na domove že veliko prej. Izvir so obnovili leta 1962, ko so postavili steber. V taki obliki je še danes, le da je njegova okolica še prijaznejša do obiskovalca, ki ga na to lokacijo pripelje tabla. Po podatkih fakultete za kemijo v Ljubljani je to najboljša mineralna voda na Slovenskem.

Izviri mineralnih voda (vsebujejo nad 1 g raztopljenih mineralnih snovi na liter vode ali nad 1 g prostega plina CO2 na liter) se pojavljajo v severovzhodnem predelu Slovenije. Velika gostota naravnih ali delno ohranjenih izvirov je ostala samo še v osrednjem delu Ščavnice in delu Kapelskih goric ter na območju potoka Ledave.

Druga voda, Slatinska graba pri Ocinju, je dobila ime po naravnem izviru mineralne vode, ki vre ob strugi manjšega potoka med Apnenim in Serdiškim ali Rdečim bregom. Potok se nižje pod izvirom zaradi železovega oksida obarva značilno rdečerjavo. Izvir ni urejen, vendar lahko priložnostni obiskovalec slatino kljub vsemu poskusi.

Tretji izvir slatine je pri Sotini v potoku nedaleč od začetka geoloških poti po meji med Slovenijo in Avstrijo, ki se začne pri gostilni Valec. V primerjavi z drugimi potoki na Goričkem teče neimenovani potok po neprepustnih kamninah v naravnem kanjonu, ki ga je narava začela izdelovati že v paleozoiku. Kamnito dno iz temnih skrilavcev daje potoku poseben čar, saj je edini take vrste v Prekmurju.

Zaradi dotrajanosti so vrelec v Nuskovi leta 2008 obnovili s sredstvi v projektu Oaza zdravja. Ureditev je bila izvedena po ideji Ignaca Medena, akademskega slikarja. Zamisel temelji na ideji doživetja bruhanja vode iz globine, opazovanja izločanja železovega oksida iz vode in možnosti osvežitve ob posedanju na klopeh ob vrelcu. Urejeno je počivališče za pohodnike in kolesarje pod slamnato streho, ki je ena od postojank na Vrbovi poti. Ob tej priložnosti je bila ob vrelcu dodana tudi pojasnjevalna tabla o tej naravni znamenitosti.