Iščejo se piranski hollywoodarji

PIRAN – Da je bil Piran od druge polovice petdesetih let nekaj desetletij slovenski Hollywood, je že skoraj pozabljeno, a domačini se zelo radi spominjajo tistih časov, ko so jih množično vabili k statiranju v najrazličnejših filmih. Snemanj, s tem pa vznemirljivih doživetij z domačimi filmskimi zvezdniki in še zlasti tistimi svetovnega formata, ni manjkalo, poseben čar pa so statistom dajali tudi za tiste čase kar lepi na roko izplačani honorarji.

Filmske ekipe z vsega sveta so potem, ko se je sredi petdesetih let politika v nekdanji Jugoslaviji nekoliko liberalizirala, rade prihajale snemat v Slovenijo, še najraje v Piran. Pritegovali so jih slikovito mesto, ki je samo po sebi privlačna kulisa, naravno okolje, morje, dobra geografska lega in seveda tudi nizki stroški. K vsemu temu je močno prispeval tudi filmski studio, ki so ga v prostorih nekdanje tovarne na Fornačah naši zanesenjaški povojni filmarji udarniško začeli ustvarjati leta 1957.

V Slovenijo in na piranske ulice ter v portoroške hotele je prihajal mondeni filmski svet. Po slikovitem mestu so se takrat sprehajali in seveda zavili tudi v kateri lokalček Orson Welles, Marcello Mastroianni, František Čap, James Mason, Maximilian Schell, James Coburn, Sam Peckinpah, Stewart Granger, Klaus Kinski, Yves Montand, Simone Signoret, Alida Valli, Gillo Pontecorvo, Alberto Lattuada, George Hamilton, Peter Lawford, Rex Gildo, Arne Mattsson itd.

A zlati časi so minili in zapuščeni veliki prostori studia Vibe filma na Fornačah danes propadajo. Vstop vanje javnosti zaradi varnosti ni omogočen, ministrstvo za kulturo pa jih je že dvakrat neuspešno prodajalo. A ni jih malo, ki se zavzemajo za to, da bi tam znova oživel filmski svet, morda kot hiša filma, filmska šola, muzej.

Na zlate filmske čase Pirana pa že od sredine oktobra v piranski Mestni galeriji prepričljivo opominja razstava, ki jo je v organizaciji Obalnih galerij Piran in Slovenske kinoteke ob predstavitvi svoje publikacije Piran v filmu pripravila Majda Širca. Tako so obujeni ta pomemben del slovenske filmske zgodovine in okoli 50 pretežno slovenskih ter koprodukcijskih in 90 tujih filmov, ki so nastali v Piranu in njegovi okolici do leta 2010 – takrat je namreč tam, deloma tudi v piranskih studiih na Fornačah, nastal zadnji celovečerni film Piran Pirano Gorana Vojnoviča.

Razstava odkriva pestro filmsko dogajanje, ki so ga na različne načine na piranskih trgih, ulicah in v Vibinih studiih soustvarjali tudi številni Pirančani in prebivalci slovenske Istre. Da ne bo pozabljeno in ker je še veliko zanimivih dejstev iz bogate zgodovine filmskega Pirana neodkritih, vabijo vse, ki so bili kakor koli soudeleženi v njem ali pa se zgolj spominjajo snemanj, na okroglo mizo in druženje. To bo to nedeljo ob 11. uri v Mestni galeriji Piran. Na njem želi Slovenska kinoteka tudi tako pred pozabo zbrati še kakšen spomin in gradivo, povezano s tem delom zgodovine filma na Slovenskem. Moderatorja srečanja bosta Lilijana Stepančič in Slobodan Simič - Sime.