ARHIVI UDBE

Irglova ne ve, kaj piše na stojnici, a vseeno vabi k oddaji podpisov

Objavljeno 13. februar 2014 16.05 | Posodobljeno 13. februar 2014 16.06 | Piše: STA, T. L.

Pobudniki referenduma prepričani, da bodo zbrali dovolj podpisov proti zapiranju arhivov Udbe.

Roman Leljak in Eva Irgl.

LJUBLJANA – Pobudniki referenduma o arhivski noveli so postavili stojnice, na katerih zbirajo podpise za zahtevo referenduma. Na obrazcu sicer ni navedeno, da se izrekajo za referendum o arhivski noveli, pač pa »proti zapiranju arhivov Udbe«. Poslanka SDS Eva Irgl je prepričana, da bodo zbrali 40.000 podpisov, cilj pa je »priti do zgodovinske resnice«.

Poslanka SDS Eva Irgl je v izjavi novinarjem pred ljubljansko upravno enoto državljane povabila k oddaji podpisov. Povabila je tudi vse mlade, saj verjame, da se zavedajo, »kako pomembno je, da vsak narod pozna svojo preteklost, da lahko s polnimi pljuči zadiha v prihodnost«. Irglova zagotavlja, da je njihov edini in skupni cilj priti do zgodovinske resnice ter omogočiti zgodovinarjem, raziskovalcem in publicistom, da svoje delo opravljajo profesionalno in strokovno.

Spomnila je še, da so v nekaj dneh zbrali 10.000 podpisov za začetek postopkov za referendum, kar po njenem mnenju znak, da so na pravi poti.

Irglova ne ve, kaj piše na stojnici

Medtem poslanka ni konkretno pojasnila, zakaj na stojnicah ni opaziti poziva k oddaji podpisa za referendum o arhivski noveli. Dejala je le, da še ni pogledala natančno, kaj piše na stojnici. »Smo proti zapiranju arhivov Udbe, tako je tudi geslo, ki je bilo posredovano na ministrstvo za notranje zadeve,« je povedala.

Na vprašanje, s čim natančno arhivska novela zapira arhive Udbe, je Irglova odgovorila z mnenjem glede zakonskih določil o anonimizaciji. Strokovnjaki se po njenih besedah zavedajo, da bo v primeru anonimizacije nekaterih zadev pri raziskovanju obsežnih dokumentacij šlo za izjemno težaško delo, ki bo lahko trajalo tudi eno leto. To pa pomeni onemogočanje dela raziskovalcev in perfidno prikrivanje oziroma zapiranje arhivov, je prepričana.

Ob tem izpostavlja pomen samega procesa pri raziskovanju publicistov in zgodovinarjev. Tega jim, kot pravi, »nihče ne sme preprečiti s tako dolgo časovno distanco, ko čakajo na dokumente«.

Leljak: Odprimo arhive in živimo naprej

Po mnenju publicista Romana Leljaka ni prav, da so zgodovinarji, raziskovalci in publicisti odvisni od vsakokratne arhivske komisije. »Odprimo že te arhive v popolnosti, razbremenimo se preteklosti in živimo naprej,« je pozval.

Pojasnil je, da je komisija njemu do zdaj zavrnila eno prošnjo za vpogled v enega od osebnih arhivov. Dnevno, kot pravi, sam pregleda okoli 500 do 800 listov gradiva. Na vprašanje, koliko časa to zdaj poteka in koliko bo po njegovem mnenju po novem zakonu, pa odgovarja, da ne ve, kako bi bilo to videti v praksi.

Strinja se, da mu je tudi zdaj morala vpogled odobriti arhivska komisija, ob čemer pa izpostavlja izvajanje zakonov. »Bojim se, da se bo novela zakona v praksi izvajala popolnoma drugače, kot je napisano,« je pojasnil Leljak. Poudaril je še, da z novelo zakona pri varovanju občutljivih osebnih podatkov izenačujejo žrtve in zločince.

Deli s prijatelji