REFERENDUM

Irglova: Naredili bomo vse, da bo arhivska novela zavrnjena

Objavljeno 26. maj 2014 15.52 | Posodobljeno 26. maj 2014 15.52 | Piše: STA, B. P.

Poslanka je spomnila, da sta v noveli zakona o arhivskem gradivu nesprejemljivi dve vsebinski določbi, kjer gre po njenih besedah za izenačevanje žrtev in storilcev, kar je »sramotno in nesprejemljivo«.

je poudarila, da bodo naredili vse, »da bi 8. junija na volišča prišlo čim več ljudi in zavrnilo to slabo arhivsko novelo«.

LJUBLJANA – V kampanjo za referendum o arhivih bodo njegovi pobudniki vložili zelo malo sredstev, saj bodo večinoma nadaljevali pogovorne večere po Sloveniji, je na novinarski konferenci povedala poslanka Eva Irgl (SDS). Ob tem je poudarila, da bodo naredili vse, »da bi 8. junija na volišča prišlo čim več ljudi in zavrnilo to slabo arhivsko novelo«.

Prvopodpisana pod referendumsko pobudo je poudarila, da bodo v kampanjo vložili zelo malo sredstev. Večinoma bodo v toku kampanje nadaljevali pogovorne večere. V naslednjih dneh jih bodo predvidoma pripravili med drugim v Cerknem, Ponikvi, Mozirju, Vipavi in Brežicah. Poleg tega se bodo udeležili vseh dogodkov, ki jih bodo pripravljale civilne družbe oziroma zainteresirana javnost.

Irglova je še spomnila, da sta v noveli zakona o arhivskem gradivu nesprejemljivi dve vsebinski določbi, kjer gre po njenih besedah za izenačevanje žrtev in storilcev, kar je »sramotno in nesprejemljivo«. Poleg tega pa je zanje sporen tudi postopek anonimizacije, prek katerega se po njenem mnenju onemogoča dostop do arhivskega gradiva.

»Gre za načrtno in zahrbtno zapiranje arhivskega gradiva, zato da ne bi mogli raziskovati zločinskih ravnanj, ki jih je počela nekdanja služba državne varnosti,« je poudarila in dodala, da je treba paziti na arhiv, saj gre za narodno identiteto.

Publicist Igor Omerza je pojasnil, da je anonimizacija zelo zamuden tehnični postopek, zanj pa vlada ni predvidela dodatnih sredstev, da bi ta postopek hitreje stekel.

Kot je izpostavil, je po njegovem prepričanju arhivska novela usmerjena proti dvema raziskovalcema, in sicer proti njemu in Romanu Leljaku. Na to kaže dejstvo, da je vlada omogočila, da se anonimizacijo sicer preskoči, vendar le, če uporabnik arhiva izpolnjuje posebne zahteve. Med drugim je Omerza omenil, da je treba imeti status raziskovalca ali novinarja, kar on ni. »Padla je vlada, naj pade še novela,« je še poudaril Omerza.

Deli s prijatelji