LJUBLJANA – Bonitetna agencija Standard & Poor's je manj kot sto dni po nastopu vlade Mira Cerarja izboljšala izglede za Slovenijo z negativnih v stabilne in potrdila dolgoročno in kratkoročno kreditno oceno države pri A-/A-2. Izboljšala je tudi napoved gospodarske rasti.
V eni od treh vodilnih bonitetnih agencij na svetu so obete za Slovenijo poslabšali iz stabilnih v negativne konec letošnjega junija. Kot glavni razlog za to so takrat navedli politična tveganja v luči prihajajočih predčasnih volitev. Zdaj bonitetna agencija ocenjuje, da izvolitev nove koalicijske vlade na volitvah 13. julija pomeni zmanjšanje političnega tveganja in s tem boljše pogoje za gospodarsko rast, so najnovejšo, v petek objavljeno oceno, povzeli na finančnem ministrstvu.
Stabilna ocena odraža pričakovanja bonitetne agencije, da bo vlada Mira Cerarja nadaljevala s fiskalno konsolidacijo, sanacijo in prestrukturiranjem bančnega sektorja ter implementacijo strukturnih reform in privatizacijo podjetij v državni lasti, pravijo na ministrstvu. Pri agenciji so tudi zapisali, da bi v primeru poslabšanja obetov za gospodarsko rast, odmika od fiskalne konsolidacije ter zmanjšanja trdnosti vladne koalicije, ki bi pomenila manj predvidljive ekonomske politike in odmik od lastnega programa vlade, verjetno lahko prišlo do spremembe kreditne ocene Slovenije.
Zaveze vlade
Vlada je nadaljevanje fiskalne konsolidacije, ki jo izvaja skozi sprejeti rebalans proračuna za leto 2014, sprejetje izhodišč in pripravo proračuna za leto 2015, zastavila skladno s sprejetimi zavezami do EU in napori za dosego srednjeročne izravnanosti proračuna. To pomeni, da bo Slovenija v letu 2015 skozi dialog s socialnimi partnerji zmanjšala primanjkljaj pod tri odstotke bruto domačega proizvoda. Vlada prav tako nadaljuje z ukrepi za krepitev bančnega sistema in s privatizacijo podjetij v državni lasti, še ugotavlja bonitetna agencija.
Potrebne so strukturne reforme
Pri agenciji Standard & Poor's so hkrati oceno gospodarske rasti Slovenije za obdobje 2014 do 2016 izboljšali z 0,9 odstotka na 1,5 odstotka letno. Tako so se odločili zaradi rasti izvoza, predvsem informacijske in komunikacijske tehnologije ter električne opreme, kot tudi infrastrukturnih projektov, še posebej občinskih, ki se v glavnem financirajo iz evropskih sredstev. K izboljšanju napovedi je prispevala tudi rast prodaje v trgovini.
Brez nadaljnjih strukturnih reform sicer obeti za rast ostajajo šibki, je še opozorila agencija, ki meni, da bi lahko gospodarsko rast pospešilo tudi izboljšanje okolja za naložbe – investiranje v Sloveniji je trenutno po njeni oceni počasno in drago. Slovenija domače in tuje naložbe potrebuje tudi za zmanjšanje svoje zadolžitve do tujine. Dolg javnih financ se utegne po teh napovedih v letu 2014 povečati za 13 odstotnih točk na 83,4 odstotka BDP, se v letu 2015 povzpeti do 83,7 odstotka BDP in nato do leta 2017 znižati na okoli 80 odstotkov BDP. Če bo Družba za upravljanje terjatev bank prevzete slabe terjatve prodajala hitreje, kot se pričakuje, pa se bo tudi zadolženost zmanjševala hitreje.
