TEŽAVE

Invalidi zaman iščejo dom v poslovni stavbi

Objavljeno 21. marec 2014 19.35 | Posodobljeno 21. marec 2014 19.36 | Piše: Mihael Korsika

Center Dolfke Boštjančič dobil prostore v poslovni stavbi, a jim mora spremeniti namembnost.

Center Dolfe Boštjančič bi v poslopju uredil bivalno enoto za 12 odraslih. Foto: Dejan Javornik/Novice

GROSUPLJE – Center za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič je ob današnjem svetovnem dnevu downovega sindroma opozoril na težave pri urejanju bivalne enote v Grosupljem, kamor želijo namestiti 12 odraslih oseb s to genetsko motnjo. Prostore, velike 234 kvadratnih metrov, je dobil v upravljanje od ministrstva za delo, družino in socialne zadeve po tem, ko se je center za socialno delo pred časom preselil na drugo lokacijo.

So v poslovni stavbi v Taborski ulici, ki ima skupno sedem solastnikov. Da bi v praznih prostorih sploh lahko uredili namestitveno enoto centra, pa je potrebno soglasje sosedov za spremembo namembnosti. V poslovni stavbi pač ne morejo bivati ljudje, vendar preostali solastniki po besedah Valerije Bužan, direktorice centra, niso privolili v spremembo. Poleg centra za socialno delo so preostali lastniki v stavbi Odvetniška pisarna Čeferin, podjetja Fira, Fira Invest in Mpge, Združenje šoferjev in avtomehanikov Grosuplje ter Karmen Jurčič. Večinska, 55-odstotna, lastnica stavbe je odvetniška pisarna.

Vedno težave

V centru Dolfke Boštjančič, v katerega je po različnih krajih po Sloveniji vključeno okoli 460 otrok in odraslih, priznavajo, da imajo vedno težave pri urejanju novih bivalnih in drugih enot.

»Skoraj vedno so bile težave s sosedi. Pozneje ti sicer spoznajo, da smo dobri sosedi. Gre za nepoznavanje te populacije. Zato smo na prvi sestanek s solastniki hiše s seboj pripeljali dva uporabnika, ki bi tam bivala. Tudi sama sta se predstavila,« pravi Bužanova.

Solastnikom so po njenih besedah večkrat predstavili načrte. »Včeraj je bil zadnji sestanek, na katerem so se naši sosedje odločili, da ne dajo soglasja. Sosed, ki ima največji delež, je bil proti,« je še dodala. Na naše vprašanje, ali torej razen Odvetniške pisarne Čeferin preostali sosedje podpirajo spremembo namembnosti, pa je odgovorila: »Pravzaprav so tudi oni rekli ne.«

Po oceni Bužanove bi 12 »zelo samostojnih ljudi« težko motilo sosede, ki tam ne živijo, temveč opravljajo poslovno dejavnost. »Nekako smo upali, da bodo razumeli, da gre le za 12 odraslih, glede na to, da je imel prej center za socialno delo vsak dan ogromno strank. Mi bi bili zelo mirni, predvsem zato, ker gredo oni ob sedmih zjutraj v delavnice in pridejo nazaj popoldne, tako da bi tukaj dejansko preživeli malo časa,« pojasnjuje direktorica. Poudarja, da ima center Dolfke Boštjančič v megacentru v Šiški varstveno-delovni center sredi poslovnih prostorov in nimajo nobenih težav.

»Mi smo dolžni plačevati vse stroške, zdaj pa mi plačujemo za mrtve prostore, ker oni z nestrinjanjem blokirajo vse, kar bi se lahko notri dogajalo. Meni se zdi nenavadno to, da lahko nekdo tako izsili svojo moč, predvsem taki, ki delajo in služijo na področju sociale,« je še ocenila.

Diskriminacije ni

V Odvetniški pisarni Čeferin so odločno zanikali, da bi bila v ozadju odločitve diskriminacija. »Gre za populizem direktorice, ko na sestankih in zboru lastnikov zatrjuje, da smo proti tem ljudem, čeprav sami zaposlujemo invalida, ki ga nihče ni hotel vzeti v službo, niti v državni upravi oziroma državnih organih,« je povedal član upravnega odbora Odvetniške pisarne Čeferin Jožef Klavdij Novak.

Selitev odraslih s posebnimi potrebami v izpraznjene prostore centra za socialno delo je po oceni odvetniške družbe neprimerna dejavnost za poslovno stavbo, v kateri se opravlja odvetniška, računovodska in druga pisarniška dejavnost. Tudi Novak je potrdil, da nihče od preostalih lastnikov stavbe ne podpira spremembe namembnosti.

Hkrati je poudaril, da so vedno pripravljeni prisluhniti drugemu človeku ne glede na njegov status in položaj. »Kljub temu imamo pravico, da kot solastniki stavbe podamo svoje mnenje o skupnem delovanju v poslovni stavbi, ki ni v izključni lasti smo ene osebe oziroma subjekta,« je še dejal Novak.

Po besedah Valerije Bužan so s tem na najslabšem otroci. Zakaj? »Mi delamo z otroki in mladostniki z motnjami v duševnem razvoju. Na Igu imamo prostore zanje, ko pa ti odrastejo, gredo v bivalne enote. Če mi za teh 12 ne najdemo namestitve, potem ne moremo sprejeti otrok, ki bi se morali začeti šolati,« je še pojasnila direktorica.

Deli s prijatelji