ZAKONODAJA

Interventni zakon sprejet, žled je po novem naravna nesreča

Objavljeno 26. februar 2014 21.02 | Posodobljeno 26. februar 2014 21.02 | Piše: STA, Mo. S.

Ledena ujma je pokazala na zakonodajne pomanjkljivosti, ki jih zdaj odpravljajo.

LJUBLJANA – Poslanci so soglasno, s 64 glasovi za in z nobenim proti sprejeli zakon o ukrepih za odpravo posledic žleda, s katerim se odpravlja ovire pri sanaciji škode. Z ukrepi želi vlada zagotoviti proračunska sredstva ter odpraviti ovire v postopkih, ki bi lahko oteževale izvedbo nujnih ukrepov.

Ledena ujma, ki je v začetku meseca prizadela Slovenijo, je po besedah ministra za infrastrukturo in prostor Sama Omerzela pokazala na nekatere pomanjkljivosti obstoječe zakonodaje, ki ne omogočajo hitre sanacije, zato vladni predlog zakona odpravlja ovire in poenostavlja postopke na področju prostorskih in gradbenih ukrepov. Predlog zakona tudi določa, da odjemalci za čas, ko so bili brez elektrike, ne bodo plačali priključne moči niti ne omrežnine. Pravni subjekti, ki so za svojo dejavnost uporabljali agregate, pa bodo imeli možnost 50-odstotnega povračila trošarin.


Žled po novem spada med naravne nesreče

Poslanci so sprejeli tudi novelo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki na sistemski ravni kot naravno nesrečo opredeljuje tudi žled.  Žled kot naravni pojav v veljavnem zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč namreč ni bil opredeljen kot naravna nesreča, temveč kot pojav neugodnih vremenskih razmer. Pri odpravi posledic žleda zato ni mogoče uveljavljati sistemskih rešitev na podlagi veljavnega zakona, je poslancem v obravnavi pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo in okolje Tanja Strniša.

S spremembo zakona se pojav žleda izenači z drugimi pojavi, ki so opredeljeni kot naravna nesreča, in sicer potres, snežni in zemeljski plaz, udor ali poplava, če povzroči škodo na stvareh ali v kmetijskem gospodarstvu ali v gozdovih. S tem je za odpravo posledic omogočena uporaba sredstev državnega proračuna.
 

Elektrodistribucijska podjetja in občine bodo upravičeni do povračila stroškov za obratovanje agregatov. Z zakonom se omogoča povrnitev neposredno nastale škode, na področju katastrskega odhodka pa vlada z interventnim zakonom omogoča oprostitev plačila katastrskega dohodka, ki se lahko uporabi za parcele gozdnih zemljišč, kjer je gozd v celoti uničen.

Za gradnjo gozdnih vlak pa zadošča zgolj dovoljenje Zavoda za gozdove Slovenije, ki je odgovoren tudi za pripravo in izvedbo sanacijskega načrta.

Deli s prijatelji