MARIBOR, LJUBLJANA, KOPER – Ko človeku pride na uho, da bi lahko Pošta Slovenije (že v kratkem) kupila svojčas špeditersko-transportnega primorskega giganta Intereuropo Koper, za hip morda celo res pomisli, da je to, no, ja, samo še ena neslana šala na butalski strani Alp. Ko pa se o tem pogovarjaš z nekaterimi, ki na področju prodaje in kupovanja podjetij veljajo za praviloma zelo dobro obveščene, in ti eden izmed teh povsem resno oziroma naravnost pove, da bo v strategiji razvoja Pošte Slovenije do leta 2022, ki jo bo pred koncem leta sicer najprej moral potrditi Slovenski državni holding (SDH), skoraj gotovo omenjen tudi že nakup Intereurope, spoznaš, da to najverjetneje ne more biti šala. Kaj to pomeni?
Z obveznicami do logistične zmage
Ena od možnosti je, denimo, da bi si Pošta (da bi država Pošti!) takšen nakup omogočila z izdajo obveznic. Konec koncev sta tudi nemška in francoska pošta že pred časom kupili vsaka svoje logistično podjetje, ki sta zdaj povsem njuni. To samo po sebi, torej, niti ni tako zelo nenavadno. Konec koncev, kot je nekdo dejal v teh dneh, sta Intereuropa Koper in Pošta Slovenije (skupaj še z Luko Koper in Slovenskimi železnicami) že v času druge Janševe vlade (leta 2006) začele združevati ali vsaj poskušale združiti moči zato, da bi se laže oziroma uspešneje lahko prilagajale marsikdaj razburkanim mednarodnim logističnim tokovom. Točno, že takrat so njihove uprave podpisale pismo o nameri – za usklajeno sodelovanje na področju logistike. Torej? Obstaja pa kljub temu – če namreč govorimo o možnosti, da bi državna Pošta Slovenije kupila Intereuropo – nekaj vprašanj oziroma dilem.
Oblast pač ne spi
Prvič, naši trenutni oblastniki nam že dve leti dopovedujejo, da si v potu svojih obrazov in na vse kriplje prizadevajo, da bi čim prej umaknili (svoje) politične lovke iz gospodarstva. No, če bo nazadnje državna Pošta postala lastnica primorskega globalnega logističnega centra, bo vsakomur lahko jasno, da vladajoča politika tako zelo le ne hiti z umikom iz gospodarstva. Argument, da včasih kljub vsemu ne bi bilo najbolje, da bi se politika prekmalu umaknila iz gospodarstva, marveč je celo bolje, če v njem, povsem dobronamerno, kajpak, še nekoliko okrepi svojo pričujočnost, ni najprepričljivejši. Je pač tako, da ne moreš spati pri punci ter hkrati ne spati pri njej oziroma ne občutiti posledic, če parafraziramo dr. Slavoja Žižka. Četudi to, da si politika želi spati pri punci oziroma da bi rada spala z njo, najpogosteje pomeni, da če bo že tam (z njo), ne bo zato, da bi (za)spala.
Drugi, najpomembnejši kazalnik večje ali manjše dobronamernosti ali, točno, nedobronamernosti kupovanja Intereurope – prva in druga naj bi bili ključni argument Pošte Slovenije – bo vsekakor cena, po kateri naj bi jo oziroma jo bo kupila. Če jo bo Pošta Slovenija pripravljena velikodušno kupiti celo po previsoki ceni, bo kmalu postalo jasno, da so bili v ozadju neki drugačni interesi za takšen nakup.
Tretjič, če bo nakup v resnici pomenil nerazumno potezo države (vladajoče politike), bo že vnaprej jasno, da bodo breme iz svojih denarnic že spet krili, kdo pa drug, slovenski davkoplačevalci. Kar je mogoče vnaprej predvideti in preveriti. Kot pri sanaciji državnih bank in podobno nepremišljenih, vendar politično preračunljivih avanturah. To je dobro vedeti že zdaj, da se nam ne bo treba nazadnje pretvarjati, češ, kako zelo zelo smo vsi skupaj presenečeni.
Četrtič, če bo Pošta Slovenije kupila Intereuropo, bo sočasno nase prenesla tudi breme njenih, približno 95 milijonov evrov dolgov. To je sicer res. Res pa hkrati tudi je, da Intereuropa v času zdajšnje uprave z mag. Ernestom Gortanom na čelu svoje dolgove zelo vestno odplačuje. Tako da njen dobiček narašča, njena zadolženost pa kopni. Imate prav, to govori kvečjemu v prid navedenega nakupa.
Časa za razumen razmislek in odgovorno sprejetje takšne ali drugačne odločitve je vsekakor še več kot dovolj. Potrebna pa je še politična volja brez fige v žepu. Čeprav menda že več tednov potekajo »otipavanja« (preventivni pogovori) med Intereuropo Koper in Pošto Slovenije ter kljub temu da bo Pošta Slovenije, tako za zdaj vse kaže, že novembra imela novo strategijo svojega razvoja do leta 2022.
| Dolgov lahko ne bi bilo Revizija poslovanja Intereurope, ki jo je opravila revizijska hiša KPMG, je julija letos (dve leti po nakupu nepremičnin v Rusiji) potrdila, da so bila ruska zemljišča in tudi gradbena dela na logističnem terminalu na območju Čehovova nedvomno preplačana. Intereuropa poleg tega ob sklenitvi pogodb (takrat jo je vodil Andrej Lovšin) o nakupu zemljišč v Rusiji, po navedbah KPMG, sploh ni razpolagala z dokazili, da je nekdanji direktor moskovske družbe Riko MAŠ Konstantin Aleksandrovič Belousov zares lastnik parcel. Je pa zato od sklenitve posla najmanj 16 milijonov evrov premoženjske koristi imel Belousov in še vsaj deset milijonov podjetje Riko. Če se to ne bi zgodilo, bi bila danes finančna diagnoza za Intereuropo precej drugačna. Če država zdaj res želi dobronamerno »spati« z Intereuropo, to zagotovo ne pomeni, da s tem dokazuje, da umika politiko iz gospodarstva. |
