LJUBLJANA – V Klubu Korošcev Ljubljana (KKL) so bili v torek dopoldne deležni posebnega obiska. Na njihova vrata sta pozvonili tržni inšpektorici, in sicer zaradi izleta v Maroko, ki se ga je udeležilo devet članov društva. Da je osemdnevno popotovanje po afriški državi pri naših inšpektorjih povzročilo takšno preiskovalno akcijo, njihov predsednik Janko Arah še danes ne more verjeti. Za vse je bila kriva lanska anonimna prijava, v kateri je prijavitelj trdil, da je klub na svoji spletni strani, za širšo javnost in ne samo za člane društva, oglaševal izlet v Maroko, ki naj bi ga vodil vodnik brez licence.
Arah nam je pred obiskom inšpektoric, ki sta se v društvu zadržali več kot dve uri, še enkrat pojasnil, da pri objavi izleta nikakor ni šlo za oglas, ampak so s tem le zagotavljali javno delovanje društva, kar določajo tudi Pravila KKL. V 18. členu namreč piše: »KKL zagotavlja javnost dela z objavami na spletni strani KKL, kjer objavlja tako vabila za posamezne aktivnosti kot tudi poročila o teh aktivnostih.« Društvo, ki tako že vse od začetka delovanja, torej že 22 let, organizira strokovna, kulturna, družabna, športna in druga srečanja ter v sklopu različnih sekcij skrbi za povezovanje članov, je pod okriljem avanturistične sekcije lani člane povabilo na letni izlet v Maroko. Odzvalo se je devet članov od maksimalno 14, kolikor bi se jih izleta lahko udeležilo, vsak je za potovanje plačal 1000 evrov, pri čemer je vse organizirala agencija v Casablanci. Organizatorja pa je zastopal Maročan, sicer dolgoletni član KKL, ki živi v Sloveniji in ki je članom tudi razkazal maroške znamenitosti.
Prišli po podatke,
ki so jih že imeli
Arah boj s tržnim inšpektoratom v tej zadevi bije že vse od junija lani, ko se je deveterica vrnila s popotovanja po Afriki. Društvo je takrat od inšpektorata dobilo vabilo, naj se zglasijo pri njih. »Kot pravnik sem se zgrozil, ko sem to videl. Nič ne piše, v kakšni zadevi, ne kaj raziskujejo, kaj je temelj pregleda. Sploh niso povedali, kaj pregledujejo, kaj hočejo. Ker dobro poznam zakon o društvih in življenje klubov, sem poklical in jim rekel, da sploh niso pristojni za društva. To je civilna pravna oseba, ki se organizira v skladu z 42. členom ustave po zakonu o društvih za doseganje namenov in ciljev tega društva. In eden od ciljev je tudi izlet,« nam je aprila povedal Arah, ki se zaradi tega na inšpektorat ni zglasil. Tokrat so očitno ravnali drugače, saj je inšpektorica v najavi včerajšnjega nadzora zapisala, da bo opravljen v skladu z določili 29. člena zakona o inšpekcijskem nadzoru v zadevi oglaševanja izleta v Maroko na spletni strani društva in organizacije navedenega izleta po določilih zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno in zakona o spodbujanju razvoja turizma. Pri tem pa je moralo vodstvo kluba pripraviti seznam članov, ki so se udeležili izleta, in dokazila o vplačilih potnikov.
Zanimivo je, da je do vseh teh podatkov, kot nam je aprila razlagal Arah, inšpekcija že prej prišla sama. Ker se Arah ni želel zglasiti pri njej, se je obrnila na Abanko Vipa, kjer ima društvo odprt račun in, kot je menil sogovornik, nezakonito pridobila podatke o transakcijah na društvenem računu. Zato se je društvo obrnilo na Abanko in od nje zahtevalo odgovor, zakaj je izdala bančno tajnost, saj tržna inšpekcija po mnenju Araha in tudi mnenju drugih pravnikov, ki so zadevo preštudirali, za to sploh nima pristojnosti. Od banke je dobil odgovor, da te podatke na podlagi 215. člena zakona o bančništvu (Zban-1) lahko posreduje nadzornemu organu za potrebe nadzora, ki ga vodi v sklopu svojih pristojnosti. »Na podlagi 2. člena zakona o inšpekcijskem nadzoru izvaja tržni inšpektorat nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov,« so mu sporočili iz banke in dodali, da ima pravico na podlagi 19. člena ZIN. A se Arah ni strinjal, saj je menil, da ZIN ureja postopek inšpekcije in prekrškov, ne kaznivih dejanj, zaradi česar inšpektorat ne more imeti več pooblastil pri bančni tajnosti kot tisti, ki preiskujejo kazniva dejanja. Nato je pisal še Banki Slovenije, ta mu je v drugo odgovorila, da lahko takšne podatke dobijo le nadzorni organi, ki so v zakonu o bančništvu v 19. členu opredeljeni kot nadzorni organ bank, pri čemer pa, kot dodajajo, inšpektorat po ZIN še vedno lahko zahteva te podatke. »Če lahko TIRS dobi podatke kar tako, ne da bi opredelil zakaj, policija pa mora obrazložiti in dobiti odredbo preiskovalnega sodnika, je nekaj hudo narobe v tem sistemu,« je takrat sklenil Arah, ki je zaradi nezaupanja do naših bank račun društva že preselil v Avstrijo.
Pridobitna dejavnost mora biti v statutu
Glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić nam je aprila pojasnila, da se inšpekcijski nadzor lahko opravlja tudi v društvih, saj lahko ta opravljajo tudi pridobitno dejavnost. Če društvo to tudi opravlja, nima pa je opredeljene v statutu, potem gre po besedah glavne inšpektorice za opravljanje dejavnosti na črno, za kar je pristojen Tržni inšpektorat Republike Slovenije (TIRS), »hkrati pa je pristojen tudi po zakonu o spodbujanju razvoja turizma, ki za opravljanje dejavnosti organiziranja in prodaje turističnih aranžmajev ter vodenja in spremljanja predpisuje pogoje oziroma licenco. Vse navedeno pa se, kot že rečeno, seveda lahko ugotovi šele v samem postopku.«