BREZBRIŽNOST

Inšpekcija zaprla odpad, ta pa še kar obratuje

Objavljeno 17. september 2012 12.50 | Posodobljeno 17. september 2012 12.51 | Piše: Jaroslav Jankovič

V Veliki Pristavi blizu Pivke onesnažujejo z odpadki in s hrupom.

Podjetje Odpad – nelegalno v Veliki Pristavi (foto: Lori Ferko).

PIVKA – V Veliki Pristavi in v vasi Neverke v občini Pivka delujeta dva velika odpada, delavci podjetja Odpad zbirajo, sortirajo in odvažajo kupcem najrazličnejše odpadke. Kot nam je povedal direktor in osemodstotni lastnik odpada Andrej Dolenc, se pretežno ukvarjajo z zbiranjem in prodajo kovin, registrirani pa so tudi za odvoz nevarnih odpadkov.

V zadnjih petih letih je promet podjetju tako narasel, da so se začeli občani pritoževati nad onesnaževanjem in silnim ropotom, ki ga noč in dan povzročajo težki tovornjaki, naloženi z zavrženimi avtomobilskimi školjkami in kosi dotrajane industrijske opreme. Občani očitajo vodstvu odpada protizakonito ravnanje z odpadki, ki škodujejo občutljivemu kraškemu okolju. Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje so za medije potrdili, da je okoljska inšpekcija zahtevala, da odpad v Veliki Pristavi zaradi onesnaževanja okolja in kršenja okoljske zakonodaje nemudoma zaprejo. Kljub temu še naprej deluje s polno paro.

Pod okriljem jeklarske industrije

Odpad v Veliki Pristavi pri Pivki domačini poznajo že desetletja, saj je tam zbiral pločevino in druge odpadke že oče Andreja Dolenca. Zaradi nove okoljske politike, ki stavi na ekologijo, na recikliranje že porabljenega, so odpadki v zadnjem času močno pridobili vrednost. Poznavalka odpadne ekonomije mi je zatrdila, da so danes odpadki vredni več, kot si kdor koli predstavlja. V skladu s tem se je razvijalo tudi podjetje Odpad, d. o. o. Leta 2007 je približno 70 odstotkov Odpada kupila slovenska jeklarska industrija, preostalih 30 je v lasti Andreja Dolenca, Darka Boleta in Aleksandra Dolenca.

Zgodba je zelo preprosta, jeklarska industrija potrebuje poceni surovino, vsak odpad pa zanesljivega kupca sortirane pločevine. »Šlo je za to, da smo potrebovali zanesljivega kupca,« nam je potrdil Andrej Dolenc. Občina Pivka je predvidela industrijsko cono v Neverkah, zato je vodstvo Odpada od občine odkupilo 15.000 kvadratnih metrov zemljišča in začelo delo. Odpad, d. o. o., trenutno zaposluje 30 delavcev, večinoma domačinov iz okoliških vasi.

Olje v podtalnico

Občani zatrjujejo, da bi moral Dolenc že zdavnaj zapreti odpad v Veliki Pristavi. Po prvih opozorilih okoljskih inšpektorjev naj bi res pospravil, nato pa spet pognal proces odlaganja in zbiranja. V Neverkah je osrednji del območja zares urejen in zamejen z betonsko ograjo, toda odpadki se širijo tudi preko ograje, na nezaščitene površine, kjer olje in druga tekoča nesnaga zlahka prodirajo v podtalnico. Pravijo tudi, da naj bi inšpektorji že nekajkrat oglobili podjetje Odpad, kazni naj bi se že nabralo za 21.000 evrov.

Občini naredili nekaj uslug

Župan Robert Smrdelj, ki je v Pivki na položaju že četrti mandat in je bil med drugim minuli četrtek na službeni poti v Nemčiji, po navedbah civilne iniciative v vseh teh letih ni glede tega problema rešil ničesar. Še več, nekateri celo sumijo, da Smrdelj in celotno vodstvo na tiho sodelujeta s podjetjem oziroma Dolencem, kar nam je ta celo potrdil. »Občini smo že naredili kar nekaj uslug,« nam je povedal Dolenc. »Veste, ko delamo, nas šinfajo, ko pa potrebujejo denar, pridejo k nam. Na Kalu smo financirali izgradnjo športnega igrišča.« Po Pivki se neuradno govori, da naj bi Odpad plačal tudi izgradnjo krožišča, deloma pa tudi Smrdeljevo volilno kampanjo, zato naj bi imel župan zdaj precej zvezane roke.

Neučinkovita zakonodaja

Dolenc priznava: »Nismo stoodstotni, kdo pa je. A od občine smo dobili dovoljenje za delovanje odpada, iz Velike Pristave se bomo umaknili do novega leta, v Neverkah pa bomo kupili še dodatnih 6000 kvadratnih metrov zemljišča. In veste, ne moremo vsi živeti od turizma, jaz tega ne znam, nekdo mora pobirati odpadke, ki jih pridelamo tako vi kot jaz.« Povejmo, da ima Odpad, d. o. o., prek 78,300.000 letnega prometa. »Naši delavci imajo plačo krepko čez 1000 evrov in radi pridejo delat.«

Okoljska inšpekcija se po svoji stari navadi zaganja v detajle, ali je bil merjen vpliv hrupa na novi lokaciji in podobno. Drugega ji niti ne preostane, okoljski inšpektorji so v Sloveniji navadni birokrati v lepih državnih službah. Zakaj? Postopek kontrole in kaznovanja onesnaževanja okolja je v Sloveniji po okoljski zakonodaji tako zapleten, da se lahko kršitelj z malo zdrave pameti izogne kakršnim koli sankcijam, četudi bi zastrupil celotno podtalnico na Pivškem. Preprosto povedano gre takole: inšpektor izda odločbo o prepovedi delovanja, podjetje se lahko pritoži, vse skupaj potem obravnava drugostopenjski organ, nato gre stvar naprej na upravno sodišče. Kršitelj se lahko vselej pritoži, stvar bi lahko sankcionirali šele po šestih korakih, ki pa običajno trajajo leta. Zato še deluje asfaltna baza v Planinski vasi, zato niso nikoli prijeli povzročitelja popolnega onesnaženja podtalnice oziroma pitne vode v Loški dolini, zaradi česar se je zdravilo nekaj 100 ljudi in je umrl otrok.

Radioaktivni tovornjak in števci

Kaj vodstvu odpada sploh očitati? Deluje pravzaprav tako kot vsa podobna podjetja v vseh zahodnih državah, ki poskušajo s finančno-politično naložbo ustvariti najugodnejše razmere za delovanje. Če župan in okoljski inšpektorji ter država, ki zna z davki zatolči mala podjetja, tržna inšpekcija pa s 1000 evri kaznovati pouličnega prodajalca, branjevko s čaji na bolšjem sejmu, ne zmore narediti reda pri ključnih stvareh, kot je vprašanje zavarovanja podtalnice. Tu smo, kjer smo.

Dolenc je priznal: »Nismo stoodstotni!«

Med drugim se govori, da so italijanske oblasti ustavile njihov tovornjak z radioaktivnimi odpadki. Dolenc odgovarja: »Do zdaj še nismo bili kaznovani, do zdaj smo vse rešili.« In nadaljuje: »Ko pa smo iz propadlega podjetja Tok Ilirska Bistrica odmontirali in odvažali radioaktivne merilnike, pa ni imel nihče nič proti.« Na potezi je ljudstvo, tako kot na koncu vsake zgodbe. Bo še enkrat zaupalo vodenje občine županu Smrdelju, ki ni zgledno uredil okoljske problematike? Po besedah iniciative je Košansko dolino prežagal na pol; v zgornji, kjer stanuje sam, je ustanovil eko vas, prebivalcem spodnje pa je namenil odpad in obrtno cono. In mimogrede, le kaj je počel na službeni poti v Nemčiji? Občina s 5962 prebivalci ima tridesetkrat manjši letni proračun, kot je letni promet Odpada. V podjetju bi vse morebitne kršitve okolja ob primernem pritisku in političnem dogovoru ter učinkoviti oblasti zelo hitro odpravili. V strateški državi bi imel Andrej Dolenc močan interes. V Odpadu se obrača preveč denarja, da bi se vodstvu splačal spor z urejeno državo. In naša država sama ne deluje zakonito. »Če ljudi moti hrup tovornjakov, naj povedo, kje naj zgradimo cesto, pa jo bomo,« pove Andrej Dolenc.

Deli s prijatelji