LJUBLJANA – Predstavniki informacijskega pooblaščenca so se danes na ministrstvu za izobraževanje sestali še s predstavniki ministrstev za notranje zadeve in za obrambo ter Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova). Govorili so o sporni določbi, ki se nanaša na pooblastila policiji za poseg v komunikacijsko zasebnost uporabnikov, a konsenza niso dosegli.
Gre za 7. odstavek 166. člena pred kratkim predlaganega novega zakona o elektronskih komunikacijah, ki predvideva, da je za pridobitev podatkov o identiteti komunicirajočih posameznikov dovolj pisna zahteva državnega organa in ne sodna odredba, kot to določa veljavni zakon, je po sestanku sporočila informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar.
Ustava
Veljavna določba sledi zahtevam 37. člena ustave, ki določa, da je zagotovljena tajnost pisem in drugih občil in da samo zakon lahko predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upošteva varstvo tajnosti pisem in drugih občil in nedotakljivost človekove zasebnosti, če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države. »Ustava RS tako za posege v komunikacijsko zasebnost zahteva postavlja stroge pogoje, med katerimi je tudi sodni nadzor,« poudarja pooblaščenka.
Komunikacijska zasebnost
Na sestanku so soočili stališča, ali gre s pridobitvijo podatkov o identiteti komunicirajočega posameznika za poseg v komunikacijsko zasebnost, ki jo varuje 37. člen Ustave RS, ali ne. Pooblaščenec zastopa stališče, da komunikacijska zasebnost pokriva tako podatke o vsebini kot okoliščine in dejstva, povezanimi s komunikacijo, med katere sodijo tudi podatki o tem, kdo je komuniciral, kdaj in s kom. »Državnih organov dejansko ne zanima podatek samo o tem, kdo je naročnik ali lastnik nekega komunikacijskega sredstva, temveč potrebujejo podatke o tem, kdo je komuniciral. Povod za pridobitev identitete komunicirajočega posameznika je namreč ravno komunikacija,« pojasnjuje Pirc Musarjeva.
Drugi organi so po njenih besedah na sestanku zastopali drugačno stališče, zato niso dosegli konsenza. Predlog pooblaščenca je, da se sporna določba črta in da se ohrani standard sodnega nadzora, torej odredba sodišča, kot to veleva obstoječa določba v zakonu o elektronskih komunikacijah (Zekom).
Podatek o naročniku še ni podatek o komunikaciji
Z ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport so ločeno sporočili, da so predstavniki ministrstev za notranje zadeve ter za obrambo in Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) na sestanku na pomisleke informacijske pooblaščenke v zvezi s posegom v komunikacijsko zasebnost iz 37. člena ustave pojasnili, da zgolj podatek o naročniku še ni podatek o komunikaciji, ki bi bil s to določbo ustave zajet. Predstavniki ministrstva za izobraževanje pa so informacijski pooblaščenki pojasnili, da je ministrstvo pri končni uskladitvi sporne določbe z resorji na ta način upoštevalo predloge Sove, ki sta jih podprli ministrstvi za obrambo in za notranje zadeve. Po oceni slednjih naj bi se v zakonu upoštevala ureditev, ki že velja v zakonu o kazenskem postopku in zakonu o Sovi.
Predstavnik policije za odnose z javnostjo za področje kriminalitete Drago Menegalija pa je ponovil, da zadeve ne morejo komentirati, ker je zakon v postopku sprejemanja. Predlagani novi zakon je namreč v parlamentarni proceduri.
