LJUBLJANA – Po mnenju vodje misije Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Antonia Spilimberga je v Sloveniji ena bistvenih nalog očiščenje bančnih bilanc slabih posojil ter vzpostavitev mehanizmov, da se to v prihodnosti ne bo več ponavljalo. »Predlagana rešitev vlade je dobra,« je ocenil.
Vodja misije IMF, ki danes zaključuje 20. septembra začeti obisk v Sloveniji, je s temi besedami pospremil odločanje slovenskega parlamenta o novem zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. Z njim se bo vzpostavil okvir za vzpostavitev t. i. slabe banke, s katerim bo vlada ustanovila posebno družbo, na katero se bodo v zameno za obveznice s poroštvom države prenesle slabe terjatve bank.
»Treba je oblikovati ustrezen okvir, da Slovenija reši te težave. O osnovnih načelih reševanja slabih terjatev bank se vsi strinjamo, ne strinjamo pa se o tehničnih podrobnostih te rešitve,« je dejal na današnji novinarski konferenci v Banki Slovenije. Dilema je, ali banke neposredno dokapitalizirati ali ustanoviti posebno družbo, vendar bi šlo z družbo najbrž lažje, je ocenil in dodal: »Največja nevarnost pa je, da se bodo slaba posojila v teh družba obdržala predolgo.«
Pri tem vprašanju je po njegovih besedah pomembno predvsem to, kako resno je vlada pripravljena zmanjšati državni delež v bankah na 25 odstotkov plus eno delnico. Privatizacija ni nujna samo zaradi zmanjšanja javnega dolga, temveč bi se z njo spodbudilo podjetja, da delujejo bolje. »Če bi bila pripravljena iti pod ta delež, bi bil to zelo močan signal. S slabo banko bi bilo banke lažje prodati,« je dejal.
Finančni minister je ob tem zavrnil nekatere očitke, da Evropska centralna banka (ECB) Sloveniji ne bo dovolila izdati obveznice, ob pomoči katerih bi izvedli prenos slabih terjatev bank. »Teh obveznic ne bomo izdali zato, da se z njimi pridobi denar, ampak za zamenjavo terjatev,« je pojasnil in dodal, da »imamo informacije, da je to mogoče«. ECB pa o tem ne odloča vnaprej in je treba obveznice najprej izdati, je sklenil.
