Najbolj znana osebnost, ki naj bi imela avtistične motnje, med katere spada tudi aspergerjev sindrom, je legendarni fizik Albert Einstein. Pravzaprav bi lahko njegovo izjemno sposobnost dojemanja zakonov fizike in matematike pripisali prav avtističnim motnjam, so prepričani nekateri znanstveniki.
Nadarjeni za matematiko
Medtem ko jim jezik, komunikacija in socialni stiki povzročajo preglavice, imajo ljudje z avtističnimi motnjami, še posebno tisti z aspergerjevim sindromom (AS), pogosto izjemno, nekateri tudi do genialnosti razvite vizualne in matematične sposobnosti. V svetu poskušajo že nekaj časa s posebnimi izobraževanji spodbuditi potenciale, ki jih imajo ti otroci na naravoslovnih področjih. Pri nas se je junija letos pod okriljem Alumni kluba ljubljanske fakultete za elektrotehniko s podporo podjetja Bisol Group odvil prvi fakultetno organiziran poletni tabor za otroke z AS pri nas.
1 odstotek Slovencev oziroma več naj bi imel motnjo avtističnega spektra.
Pravila morajo biti jasna
»Na poletnem taboru so otroci izdelali elektronsko vezje, ki vsebuje senzorje, elektroniko in mikroračunalnik. Vezje meri temperaturo, vlago in osvetljenost in podatke prek brezžičnega omrežja pošilja na spletno stran,« razlaga eden od štirih mentorjev na taboru, doc. dr. Marko Jankovec s fakultete za elektrotehniko. Tabora se je udeležilo 10 otrok, starih od 10 do 15 let. »Naše delo so spremljale specialne pedagoginje, ki so nam pomagale, da smo delavnice sproti prilagajali njihovemu načinu opažanja. Predvsem smo morali biti nekoliko bolj striktni in jasni pri postavljanju pravil. Paziti smo morali, da smo podajali jasna in nedvoumna navodila za delo. Pomagalo je tudi to, da smo imeli dobro začrtano strukturo delavnice – časovno in vsebinsko – in da smo se je držali. Tako so bili otroci ves čas znotraj varnega okvira dela in so se počutili varne,« razlaga. »Čeprav ti otroci dajejo vtis, da nimajo toliko interesa ali pa da jih zanimajo druge stvari v okolici kot pa snov, ki se v šoli obravnava, nas je presenetila ravno njihova navdušenost nad tehniko, elektroniko in programiranjem. Videti je, da jim jasna struktura elektrotehničnih in računalniških problemov leži in se radi spopadajo z njo. Ker so nas specialne pedagoginje na to pripravile, smo izkoristili prednosti, in rezultati so bili navdušujoči. Najbolj nadarjeni so pokazali veliko znanja in lahko rečem, da na nekaterih področjih brez dvoma dosegajo visokošolski nivo. Menim, da se da s pravim pristopom in razumevanjem njihove specifike doseči visoko motiviranost in nadpovprečne rezultate dela na področju elektrotehnike in programiranja,« poudarja.
| Izpoved Mojce*, ene od mam otroka z AS »Starši otrok z AS ogromno energije vložimo v to, da otroka usposobimo za samostojno življenje. Že z domačimi obveznostmi in učenjem osnovnih veščin, ki so za druge samoumevne, se zelo veliko ukvarjamo. Če se ne, naši otroci pristanejo kot trajno nezaposljivi, ker niso sposobni izpolnjevati osnovnih obveznosti, se držati dogovorjenih rokov, zamrznejo v kriznih situacijah, doživijo 'meltdown', ne morejo vztrajati, kadar kaj ne gre, tega ne naredijo. Včasih se sekirajo zaradi malenkosti in nehajo funkcionirati ... Zaradi vsega naštetega na šolskih področjih naši otroci niso vedno tako zelo uspešni, ne glede na svoje sposobnosti in nadarjenosti. Mame avtističnih otrok pogosto jokamo, ker ne moremo več, toliko je dela in zaletavanja v zid. Je pa za otroke z AS značilno, da imajo močna področja, skoraj obsesije. Nekatere stvari jih začnejo zanimati tako zelo zelo močno, da se z njim ukvarjajo v detajle, ure in ure dolgo. Zato sem se zelo razveselila tabora fakultete za elektrotehniko. Predvsem se je tega razveselil on sam.« *Ime je spremenjeno. Pravo hranimo v uredništvu. |
Natančni, predani, motivirani
»S taborom me je najprej seznanila kolegica, letos pa sem na naslov zavoda prejela obvestilo o nameri izvedbe tabora. Bila sem presenečena, da je kaj takega pravzaprav možno v našem prostoru. Še posebno pa me je pritegnilo dejstvo, da je fakulteta prepoznala posebnosti, ki jih imajo otroci z AS,« meni defektologinja Patricija Lovišček, ustanoviteljica zasebnega zavoda za spodbujanje zavedanja avtizma in AS Modri december, ki novost v našem prostoru pozdravlja z odprtimi rokami. »Otroci z avtizmom in AS so lahko izjemni na posamičnih področjih, na primer na matematičnem, glasbenem, likovnoumetnostnem, računalniškem področju. Navadno lahko to opazimo že v ranem otroštvu, nekateri posebno sposobnost razvijejo šele pozneje. Pomembno je le, da talent ali potencial pravočasno prepoznamo in zagotovimo podporno okolje, ki otroku pomaga, da ga razvija in nadgrajuje. Otroci z AS so izjemno natančni pri delu, iskreno predani, zainteresirani, motivirani, dobrosrčni in pošteni, vedno na voljo. Bogatijo jih lastnosti, ki smo jih lahko le veseli. Med njimi lahko najdemo izjemno uspešne znanstvenike, glasbenike, umetnike, tehnologe, izumitelje, ki svoje področje dela obvladajo do potankosti,« razloži.
Vzrok za AS ni znan
»Otroci z AS drugače dojemajo svet okrog sebe. Težave imajo z razumevanjem socialnih interakcij in komunikacije, s fleksibilnostjo mišljenja, t. i. imaginacijo, s samoorganizacijo, ustvarjanjem širše slike, saj so zelo osredotočeni na podrobnosti, s spremljanjem duševnega stanja drugih ljudi in razumevanjem, kako njihovo vedenje vpliva na druge. Po drugi strani pa so lahko te osebe nadarjene za razumevanje logičnega in fizičnega sveta, so zelo sistematične in produktivne, tudi inovativne pri stvareh, ki jih zanimajo. Lahko imajo ekstremne kognitivne sposobnosti za določena področja, hkrati pa očiten neenakomeren profil akademskih zmožnosti,« pojasnjuje specialna pedagoginja Maja Škrubej Novak iz Svetovalnice za avtizem, ki je na taboru pomagala predavateljem pri delu z otroki z AS. Čeprav ti običajno izstopajo na določenem področju, pa ni nujno, da imajo nadpovprečen IQ. »AS sam po sebi ni povezan z inteligenco,« pravi.
Natančnega vzroka za nastanek motenj avtističnega spektra, katerega del je tudi AS, ne poznamo, pojasnjuje Škrubej Novakova. Kot pravi, gre vsekakor za vplive genov in okolja. »V svetovnih statistikah so odkrili, da je večja verjetnost za nastanek AS, kadar sta oče in mama v inženirskih poklicih, še posebno v Silicijevi dolini v ZDA. Menim, da je to le ena od teorij,« pravi. Koliko otrok z AS je v Sloveniji, ne ve. »Pri nas veljavnih statistik ni, zato veljajo svetovne. Več kot 1 odstotek prebivalstva naj bi imel eno od motenj avtističnega spektra,« razkriva.
Znaki AS
AS je prisoten od rojstva, zato se da prve znake že zgodaj prepoznati, vendar se diagnozo pogosto postavi pozneje, po 4. letu starost. »Zgodnji znaki za AS so lahko zelo različni in niti dva otroka nista enaka. Najočitnejši znak so večje težave v različnih socialnih okoliščinah, na primer težave s spremembami, zmanjšana empatija, egocentrizem, neprepoznavanje razlik v intonaciji govora, nerazumevanje telesne govorice drugih, dobesedno razumevanje, težave z vzdrževanjem pogovora, ki ni na njegovo temo. Neumorno govorjenje o eni in isti temi, pri tem otrok ne opazi, da to poslušalca ne zanima. Sam govor je lahko monoton, pretirano pravilen. Neizrazita obrazna mimika je tudi pogost znak AS. Pogosto so prisotni zapoznel motorični razvoj in težave s senzornim procesiranjem – motijo jih lahko določeni zvoki, svetloba, dotik, močni okusi,« našteva specialna pedagoginja. Ker gre za razvojno motno in ne bolezen, se AS ne zdravi. »Starši, katerih otrok dobi diagnozo katere koli motnje na avtističnemu spektru, so v Sloveniji izgubljeni, prepuščeni samisebi, prave podpore po diagnozi niso deležni. Informacije, ki krožijo med starši, niso vedno najboljše. Kar jim želim sporočiti, je, da avtizem ni zapečatena diagnoza, češ da se ne da nič več narediti. S pravim pristopom lahko otrok izjemno napreduje. To trdim po lastnih izkušnjah, saj sem od leta 2005, odkar se ukvarjam z AS, lahko spremljala in tudi osebno vplivala na napredek mnogo otrok,« sklene strokovnjakinja.
