LJUBLJANA – Po ocenah ZZZS je bilo lani na bolniškem dopustu več kot 860 tisoč ljudi (nekateri po večkrat), od tega je šlo v breme delodajalcev, ki plačujejo bolniška nadomestila do 30 dni, 582 tisoč primerov, v breme ZZZS, ki plačuje dolgotrajnejše bolniške, pa 278 tisoč primerov. Izgubljenih je bilo skoraj 9,3 milijona delovnih dni, število sicer upada. Po lanski oceni ZZZS absentiranje na delovnem mestu slovensko družbo stane med 900 in 950 milijoni evrov letno.
Problem so seveda zlorabe. Delodajalci, ki plačujejo bolniška nadomestila do 30 dni, opozarjajo, da so bolniške velikansko finančno in organizacijsko breme ter da nekateri zaposleni preveč zlahka dobijo bolniški dopust oziroma ga zlorabljajo, poročajo Finance in dodajajo, če imate mačka in se vam ne da v službo, vam šefa o kratki odsotnosti po zakonu ni treba obvestiti. Bolniški list boste pač prinesli za nazaj …
Hotel je najeti detektiva
Pravnik Jurij Žurej, zdajšnji direktor Smučarske zveze Slovenije, ima nekaj izkušenj z bolniškimi dopusti v državni upravi. Kot pravi, tako Finance, pred zlorabami bolniškega dopusta v državni upravi večinoma vsi mižijo: »Ne želim posploševati, ampak po mojih izkušnjah je v državni upravi veliko bleferjev, ki zlorabljajo sistem bolniških. Nekateri gredo vsakih nekaj tednov na bolniški dopust. Nekatere sem spravil pred komisijo in so jim določili delo po štiri ali šest ur. Sindikalista, ki se je med bolniško udeležil balkanskega veteranskega prvenstva v atletiki in celo zmagal, sem odpustil, a sem si s tem nakopal same težave in upor zaposlenih. Zanimiv primer je bila tudi gospa, ki je šla vsako leto za čas okoli 1. novembra na bolniško. A kako dokazati, da je v resnici najbrž na počitnicah? Enkrat sem hotel najeti detektiva, kar delajo tudi v gospodarstvu, a sem dobil od ministrstva za gospodarstvo pisno prepoved, češ da se tako z ljudmi ne dela.«
Pregledovati evidence vseh zaposlenih ...
Z omenjenim se strinjajo tudi v ZZZS in pravijo, da imajo omejene možnosti kaznovanja zavarovancev na najmanjšo mogočo mero in da so ministrstvu že predlagali uvedbo strožjih ukrepov. Kljub temu pa ocenjujejo, da ima laični nadzor dejansko večji učinek, kot kažejo številke o ukrepih.
Seveda pa ima tudi Žurej rešitve. Po njegovem mnenju bi morala vlada ustanoviti skupino neodvisno od vseh ministrstev, ki bi pregledala evidence vseh zaposlenih v državni upravi in širšem javnem sektorju, resno ukrepala ob anomalijah ter vodila tudi potrebne kadrovske postopke. Ekscesne primere bi bilo treba javno objaviti.
