»Imam devet bratov in 250 bratrancev. Vidim, da nočeš zlepa, zdaj bomo pa zgrda«

LUCIJA, LJUBLJANA – Prebivalce Lucije so v zgodnjih jutranjih urah presenetile sirene: policisti so z maricami drveli proti Liminjanski cesti 83 in s trakovi obdali blok s 25 stanovanji, kjer že dobrih 22 let živi danes 54-letna Zlatka Olah. Pred tednom je dobila obvestilo o deložaciji, se pravi zasegu in pregonu iz stanovanja, ki naj bi ga po sodni poti izgubila zaradi neplačanih 2800 evrov dolga energetskemu distributerju Petrolu.

Stanovanje so ji namreč na uradni dražbi prodali za manj kot 80.000 evrov, čeprav je bilo uradno ocenjeno na 160.000 evrov. In zakaj niso prodajali le garažnega boksa, ki naj bi bil vreden 17.000 evrov, se sprašuje. Zlatkina kalvarija sicer traja več let, vse od zaprtja lokala leta 2008, ko ji je ostalo 52.000 evrov dolgov. Upniki so pritiskali, sodni mlini so mleli, in čeprav je dolg postopno odplačevala, so na vrata njenega stanovanja v drugem nadstropju kmalu potrkale prve grožnje o zasegu.

S pomočjo 35-letne hčerke Done, sicer nekdanje Playboyeve lepotičke, ki se je k njej preselila z danes petletno L. in devetletnim M., so dolg skoraj že odplačali. Ostalo jim je le še pičlih 2800 evrov, po besedah prijatelja Tihomirja Stepanova še manj: ostalo naj bi po njihovih trditvah manj kot 1000 evrov dolga. »A tako je, živimo v diktaturi, v stalinistični državi,« je brez zadržkov povedal Stepanov, ki je bil tam tudi včeraj zjutraj, ko so na vrata v spremstvu policije potrkali deložatorji.

Sedla na 
plinsko bombo

Deložatorje običajno spremljajo policisti, po navadi gre za spremstvo, tokrat pa so prihiteli z maricami: »Okoli dvajset jih mora biti,« je povedal sosed, ki je spremljal akcijo vse od osmih zjutraj. Zakaj tako? Tiskovna predstavnica koprske policijske uprave Anita Leskovec nam je v kratki izjavi povedala, da so policisti dobili že zjutraj obvestilo o grožnji s plinsko bombo. Zato so deložatorji po naših informacijah prišli in tudi kmalu odšli.

Ko smo malo pred deveto uro zjutraj Zlatko Olah poklicali po telefonu, je tudi nam jasno povedala: »Iz svojega stanovanja se ne umaknem živa. Stanovanje je moje in so ga nezakonito prodali.« Začela so se mukotrpna pogajanja. Olahova ni odstopila od svoje namere in po besedah nje in Stepanova sta pred vrata postavila plinske jeklenke, zraven pa si pripravila vžigalice. Poleg Stepanova ji je vseskozi stala ob strani sestra Magdalena. Med dogajanjem nam je okoli enajste dopoldne uspelo priklicati Stepanova in možakar nam je z balkona zatrdil, da je Olahova na pomirjevalih, vendar odločena iti do konca.

Policisti naj odidejo

Medtem smo izvedeli, da je Zlatkin odvetnik Nikica Kljajić na obvestilo o deložaciji takoj vložil vlogo za prestavitev te za tri mesece, kar pa je sodišče zavrnilo. Toda Kljajić naj bi na to vložil pritožbo, vendar so deložatorji vseeno prišli na vrata Olahove. Nekaj pred poldnevom se je po Liminjanski pripeljal tudi piranski župan Peter Bossman, ki primer Zlatke Olah dokaj dobro pozna. Spor naj bi poskušal rešiti na pomirjujoč način, vendar ga policisti zaradi varnosti niso spustili pred vrata Olahove, čeprav bi se ta z županom zelo verjetno pogovarjala. Vzel si je nekaj minut za novinarje in povedal, da so sicer Olahovo vprašali, ali potrebuje stanovanje: »Odvrnila nam je, da stanovanja od občine ne potrebuje, da ima svojega. Zato tudi nismo iskali nadomestnega zanjo.«

Okoli ene popoldne je pricurljala novica, da se stvari umirjajo, saj naj bi Olahova sprejala možnost, da bi Stepanov sam znosil plinske jeklenke na varno, če bi policisti odšli. Toda ker je šlo za splošno nevarnost in ogrožanje varnosti državljanov – te so seveda evakuirali –, morajo policisti in gasilci v takih primerih opraviti končni pregled prostora, kar pa pomeni, da bi vendarle morali vstopiti v stanovanje – tega pa po naših informacijah Olahova ni hotela.

Stvari so dokaj zapletene, saj nam je predstavnica policije zatrdila, da so policisti na kraju dogodka zaradi grožnje in nevarnosti in nič več kot asistenca deložaciji. Zlatkine hčerke Done in vnukov včeraj ni bilo v stanovanju, v garažnem boksu, za katerega so ji sosedje ponujali vsaj 10.000 evrov in več, kar bi bilo dovolj za poplačilo vseh dolgov, smo opazili tudi otroška kolesa in igrače. Ne, sodni mlini so mleli neusmiljeno, zdi se, da bolj neusmiljeno in do konca kot v kakšnih drugih primerih v državi. Stepanov nam je med drugim povedal: »Govorijo o deložaciji, niso predstavili nobenega načrta, kam bodo šli ti ljudje, kam otroci … Kaj se dogaja v tej državi, se sprašujem?«

Okrog petih popoldne se je Olahova spet pojavila na oknu in navzočim policistom, gasilcem, novinarjem in radovednežem pojasnila, da z grožnjo z razstrelitvijo ni mislila resno, saj noče nikomur škodovati, je pa hotela opozoriti na nedopustno ravnanje države. Dovolila je tudi, da policisti odnesejo dve plinski jeklenki. Toda policijska akcija se s tem ni končala: pod okno so nastavili zaščitno blazino, češ da morajo stanovanje pregledati, ali Olahova res ne ogroža več varnosti stanovalcev. Otroci pa so se medtem brezskrbno in povsem nemoteno igrali pod blokom... Drama se je končala ob 18.53, ko so policisti vdrli v stanovanje in zaradi povzročitve splošne nevarnosti v pridržanje odpeljali Zlatko Olah, Tihomirja Stepanova in še tretjo osebo.

Kupec stanovanja: »Živim v strahu!«

Pogovarjali smo se z Dolenjcem Markom Svetetom, ki je v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik včeraj tako razvpitega dvoinpolsobnega stanovanja (velikega 55 kvadratnih metrov) ter garaže. »Žalosti me, da mi je država prodala nepremičnino, ki sem jo imel za varno in pametno naložbo, zdaj pa se že dve leti mučim, da bi prišel do nje, prejemam grožnje in živim v strahu. Sodišče ti proda mačka v žaklju, potem pa se jebi! Se opravičujem, toda tako sem jezen,« de med pogovorom v Ljubljani, medtem ko ga znanci iz Lucije po telefonu obveščajo o poteku deložacije.

Po njegovih podatkih je bilo sicer upnikov do Olahove kar nekaj, njen dolg se je meril v desettisočih evrih, Petrol pa je bil s slabimi tremi tisočaki še najmanjši. Prva javna dražba za prodajo njenega stanovanja, ki jo je piransko sodišče razpisalo za 27. marec 2014, je bila neuspešna. Pred drugo je sodišče interesentom dovolilo ogled nepremičnine. »Bilo je 9. maja 2014, ko sem vstopil v to stanovanje, in to je bilo tudi edinih pet minut, ki sem jih doslej prebil v njen. Takrat sem Olahovo tudi videl, govorila je, da je nihče ne bo spravil ven, da bo šla vse do predsednika Pahorja, da so vsi politiki lopovi in barabe.« Na drugi dražbi, ta je bila 15. maja 2014, je bil eden od petih potencialnih kupcev. Izklicna cena je bila okrog 60.000 evrov, med licitiranjem pa so jo precej zvišali. »Ponudil sem največ, 80.600 evrov, ter nato v roku tudi poravnal kupnino. Potem pa so se začele igre brez meja, pritožbe in ugovori njenega odvetnika namreč, vsaj 15 jih je bilo. Jaz pa sem imel z odgovori same stroške.«

Ugovore in pritožbe Olahove sta sicer nenehno zavračala tako piransko okrajno kot koprsko višje sodišče, septembra 2014 se je denimo sklep piranskega glasil, da se nepremičnini izročita kupcu, po decembrskem pravnomočnem sklepu višjega sodišča pa je bilo stanovanje 9. januarja 2015 v zemljiški knjigi le vpisano na Marka Sveteta.

Ovadil jo je

Toda v njega še vedno ni mogel. »Ker se Olahova ni hotela izseliti, mi je moralo sodišče dovoliti, da najamem sodnega izvršitelja, ki bo opravil izvršbo. Deložacija je bila sicer do včeraj že dvakrat ali trikrat prestavljena.«

Olahova pa je medtem, tako Svete, naokrog prodajala govorice, »blatila je sodišče in mene, da sem le slamnati kupec stanovanja in da ga je v resnici za svojega očeta kupila sodnica, ki ga je dala na dražbo, ter podobne laži. Toda to še ni bilo najhuje. Na moj domači naslov in družabna omrežja je začela pošiljati grožnje, da bo na moje dvorišče poslala 3000 Romov, ki bodo z menoj... Ni mi preostalo drugega, kot da jo zaradi groženj kazensko ovadim.«

Dve taki pismi nam je tudi pokazal, eno se začne z: »Lp, Marko Svete. Tukaj je Olah Zlatka, lastnica lastnega stanovanja.« Očita mu, da si jo drzne pohlepno in zahrbtno metati iz njenega stanovanja, saj ima črno na belem, da je poravnala vse dolgove v višini 41.000 evrov, zahrbtna sodnica pa je storila kaznivo dejanje. »Sem poštena državljanka, ne kradem, ne lažem, živim.« Pismo, ki je datirano na 8. februar 2015, je še veliko bolj drzno: »Sem Zlatka Olah in moje stanovanje ni na prodaj. Ti si kupil nekaj, kar ni tvoje. Ne bo šlo, samo preko mene mrtve. Jaz prihajam iz Lendave, imam devet bratov in 250 bratrancev. Glej, vidim, da nočeš zlepa, zdaj bomo pa zgrda. Ti v moje stanovanje ne boš vstopil. Mene boste moral prej ubit in pol dati v krsto. Nismo krave skupaj pasli.«

»Izvedel sem, da naj bi bil eden od teh njenih sorodnikov tudi Ladislav Olah,« pomenljivo doda Svete. Tisti torej, ki je bil spoznan za krivega zaradi sodelovanja pri umoru prleškega podjetnika Janka Makoterja, tega so pretepli in zabodli leta 1999.