LJUBLJANA – Igor Šoltes ne bo minister za zdravje. Predsednici vlade in zdravniški stroki, ki ga je predlagala, je v pismu sporočil, da se zaradi reakcij, ki jih je bila omemba njegovega imena deležna, ne more odločiti, da bi prevzel tako pomemben resor.
»Vsebina posameznih dokaj žaljivih izjav me je tudi prepričala, da bi podobno reakcijo politike lahko pričakoval vsak kandidat, ki bi prihajal izven okvirov trenutno vladajoče partitokracije. Tak odnos tudi jasno kaže, da enotnosti glede možnega sodelovanja v vladi izven kvotnega sistema v koaliciji ni, kar pa je nujen pogoj za izvedbo učinkovite reforme in za učinkovit obračun zoper korupcijo v zdravstvu,« je zapisal v pismu, ki ga je poslal medijem, poroča Večer.
Brez strategije
Šoltes je pojasnil, da je pred dnevi z veseljem sprejel povabilo predsednice vlade. »Že s samim povabilom na razgovor je predsednica vlade pokazala, da želi preseči ozke strankarske okvire ter iskati kandidata za ministra tudi zunaj ozkih strankarskih okvirov in interesov.«
Kot je zapisal, je položaj ministra za zdravje zelo zahteven izziv za vsakogar. »Država nima strategije razvoja sistema zdravstvenega varstva in ne uradno določene mreže javne zdravstvene dejavnosti, ki je trenutno ostanek zmogljivosti, ustanovljenih pred več desetletji, razširjene s koncesionarji. Ekonomska moč države hkrati ne omogoča povečevanja javnih sredstev, državljanke in državljani pa upravičeno ne sprejemajo več idej o zmanjševanju pravic oziroma poslabšanju dostopnosti zdravstvenih storitev. Država se je v preteklosti tudi preveč izmikala svojim, z zakonom določenim materialnim obveznostim in prenašala vrsto obveznosti na nosilca obveznega zdravstvenega zavarovanja.«
Vnaprej obsojeno na neuspeh
Zdravstvo po njegovem potrebuje korenite reforme, če želi država vzpostaviti učinkovit in finančno dolgoročno vzdržen sistem. »Po pogovoru s predsednico vlade in predstavniki zdravniške stroke ter civilnih iniciativ sem bil pripravljen ta veliki izziv sprejeti, saj sem prepričan, da je v tem času potrebno, da vsakdo ne glede na politične preference in družbeni status prispeva svoja znanja, izkušnje ter energijo, da državo skupaj popeljemo iz globoke krize. Tudi v društvu Verjamem to postavljamo kot enega osnovnih motov, zato bi bilo moje drugačno razmišljanje dvolično.«
Pravi, da zdravstvena reforma vseeno potrebuje najširše družbeno soglasje, ki ga je treba iskati tako v stroki kot tudi med državljankami in državljani, uporabniki zdravstvenih storitev, najprej pa seveda v politiki, kjer mora to soglasje bistveno presegati strankarske okvire.
»Z velikim obžalovanjem pa sem spremljal nekatere reakcije koalicijskih strankarskih veljakov v dneh po tem, ko je bila tema pogovora s predsednico vlade in predstavniki stroke objavljena v medijih. Zelo jasno se je pokazalo, da v nekaterih strankah še vedno niso sposobni ali pripravljeni presegati ozkih strankarskih interesov.«
Zato je predsednici vlade in predstavnikom zdravniške stroke sporočil, da kandidature ne more sprejeti, saj bi bila pod njegovim vodstvom zdravstvena reforma že vnaprej obsojena na neuspeh. »Odločitve nisem želel odlagati, saj sem prepričan, da država potrebuje ministra za zdravje čim prej. Koalicija bo zdaj torej lahko nadaljevala iskanje za strankarsko politiko primernejšega kandidata,« je še zapisal Šoltes.
