KRANJ – Ko smo pred kratkim pisali o tem, da so si kranjski narkomani za svoje zatočišče izbrali tudi s šolami posuto območje na Zlatem polju, so bili odzivi nekaterih domačinov burni. »Kaj? Toliko je tega, ne morem verjeti! In to le par korakov od poti, po katerih skorajda vsak dan hodim. Tam je toliko šol, toliko otrok vsak dan v neposredni bližini. Katastrofa!« je bil le eden od številnih komentarjev, ki smo jih slišali po objavi članka. So se pa našli tudi taki, ki so dvomili o tem, da v gorenjski metropoli obstajajo območja, kjer igle – dobesedno in brez pretiravanja – ležijo vsevprek.
Zato smo se še enkrat odpravili na teren. Za informacijo, kam odvisniki najraje zahajajo, smo povprašali tistega, ki med službenim časom obiskuje rahlo skrite, a kljub temu lahko dostopne kotičke. Z Milanom Bregantom, ki na Komunali Kranj opravlja naloge delovodje, smo se srečali pri nekdanji kurilnici nasproti kranjskega zdravstvenega doma. Fotografijo tega objekta, ki bi mu brez pretiravanja lahko pridali naziv narkomansko gnezdo, smo objavili že pred tedni, žal pa se je zraven prikradla napaka, saj poslopje ni last Elektra Gorenjske.
Zavitek svežih inzulink, s katerimi si odvisniki vbrizgajo opojni šus
No, tistega dne je Milan Bregant s svojo ekipo, v kateri sta še Simon Kremžar in Jože Omahen, vnovič čistil kotiček, kjer so nameščeni rumeni koši za odpadke, občasno pa tu najdemo tudi zavitek svežih inzulink, s katerimi si odvisniki vbrizgajo opojni šus. »Rokavice, ki jih uporabljamo, so trislojne. To so nevarni odpadki, zato z njimi ravnamo skrajno previdno. Ne sme se zgoditi, da bi se kdo od delavcev špiknil,« je razlagal delovodja, medtem ko sta se Simon in Jože sklanjala proti tlom in z leseno ščipalko v roki pobirala uporabljene igle. Odvisniki so nekatere sicer odvrgli v rumene zabojnike, toda bilo je mnogo tistih, ki so, seveda brez zaščitnih pokrovčkov, ležale kar na tleh.
»Tukaj pobiramo dvakrat na teden. Vsakič najdemo približno 100 iglic,« je razmere pred objektom, le nekaj korakov oddaljenim od Osnovne šole Franceta Prešerna, opisal Bregant. To narkomansko leglo je sicer že vrsto let javna kranjska skrivnost, a zdaj že tako zelo bode v oči, da so fotografije tega kotička pristale med fotoutrinki letošnjega pomladanskega čiščenja, objavljenimi na spletni strani omenjene osnovne šole. Nato Bregant pokaže s smetmi napolnjeno betonsko korito, prav tako naslonjeno na bivšo kurilnico, ki bo trd oreh za komunalce: »Tu notri mora biti tudi veliko igel, a odstranjevanja teh odpadkov se je treba lotiti skrajno previdno in z ustrezno mehanizacijo.«
»Ko je sneg skopnel, smo se lotili še čiščenja območja pod Bežkovo vilo, tam med stavbo policije in kranjske gimnazije. Odstranili smo približno 500 igel,« je povedal o še eni črni točki. Pred štirimi dnevi so komunalci dodobra očistili to območje, a danes je bilo tam najmanj 20 igel. Čeprav so pred le nekaj dnevi čistili tudi v neposredni bližini krožišča pod Jelenovim klancem, kakih 50 igel ni bilo težko najti niti tukaj. »Še pred kratkim sta bili tukaj tudi dve sobi, skriti v nekakšen podzemni hodnik. Tu notri so imeli narkomani kup nesnage, nekaj jogijev in nekakšno kurišče tabornega ognja. Toda našel se je nekdo, ki je vhod zazidal, a kljub temu je to mesto tik ob Savi ostalo ena od tistih točk, kjer igel nikdar ne zmanjka,« še pove Bregant, ki z ekipo ugotavlja, da je tovrstnih odpadkov po Kranju vedno več.
Leta 2005 95 odvisnikov, lani se jih je zdravilo že 226
Tej ugotovitvi na svoj način prikimavajo tudi podatki Centra za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, kamor iz leta v leto zahaja več pacientov. Konec leta 2009 jih je bilo 175, leto pozneje 185, čez eno leto 201, konec lanskega leta pa se je v centru zdravilo že 226 pacientov. Vodja kranjskega centra za zdravljenje odvisnosti Nataša Kern z izjemo številke pacientov, ki postaja vedno večja, konec vsakega leta v poročilo zapiše podobno: da imajo v centru tako kadrovske kot prostorske težave. Predlani je denimo pojasnila: »Kljub temu da število odvisnikov narašča, število zaposlenih ostaja enako kot na primer leta 2005, ko smo imeli vključenih 92 pacientov. Tako v Kranju kot na Jesenicah delujemo v premajhnih in neustreznih prostorih, ki ne zagotavljajo niti osnovnih razmer za delo. Center v Kranju deluje v prostorih, katerih skupna velikost je 49 kvadratnih metrov.«
Obeta se, da se bo kranjski center preseli čez cesto, torej v tiste prostore zdravstvenega doma, kjer je bila stara urgenca. Ni pa znano, ali bodo s selitvijo rešili tudi težave z zadrževanjem posameznikov in nemara tudi s preprodajo drog pred centrom, kar postane pereč problem predvsem ob petkih. Ker je center ob koncih tedna zaprt, ta dan vsi pacienti dobijo odmerke za domov. Ali ga popijejo ali z njim storijo kaj drugega, denimo ga preprodajo, je že druga zgodba.