35. FESTIVAL

Idrijska čipka v šoli že 140 let

Objavljeno 20. junij 2016 10.16 | Posodobljeno 20. junij 2016 10.18 | Piše: Damijan Bogataj

Po festivalu idrijske čipke bo konec tedna še svetovni čipkarski kongres v Ljubljani.

Klekljarice so strastne zbiralke papircev. Foto: Damijan Bogataj

IDRIJA – Idrija je bila spet prestolnica čipke. Mesto je dihalo z že 35. festivalom idrijske čipke, največjim čipkarskim dogodkom na Slovenskem. Tudi letos je privabil ogromno obiskovalcev, ki pa so pogosteje kot po čipkah segali po knjigah, vzorcih, papircih, sukancu ter drugih pripomočkih za klekljanje. Rdeča nit letošnjih dogodkov je bila 140-letnica delovanja čipkarske šole v Idriji. Ponosni na to tradicijo so seveda tudi v šoli, kjer sedem učiteljic klekljanja skrbi za nekaj več kot 400 učenk in nekaj učencev ter še za vsaj 150 odraslih udeležencev najrazličnejših oblik izobraževanja. »Mi smo resen rokodelski center, ki nima primerljivega v državi,« pravi vodja šole Metka Fortuna.

Čipke in meščani

Vsako leto predstavijo gostujočo razstavo in letošnja je prav v povezavi z zgodovino šole. Obiskovalca popelje v čas secesije in v italijanski kraj Luserno (Trentinsko–Zgornje Poadižje) na mejo med Italijo in Švico. Tam sta pred 140 leti klekljanje poučevali sestri Ivanka in Antonija Ferjančič iz Idrije. Iz predstavljenih dokumentov je razvidno, da sta v tej tirolski vasici uporabljali tehnike klekljanja idrijskih čipk. Bili sta strogi učiteljici in sta se držali šolskega reda. Iz tistega časa se je ohranil šolski red šole, ki je napisan v slovenščini. Po vrnitvi v rodno Idrijo pa je bila Ivanka prva učiteljica v novoustanovljeni čipkarski šoli.

V čas secesije in ustanovitve čipkarske šole v Idriji nas popelje pregledna razstava v Razstavišču Nikolaja Pirnata na gradu Gewerkenegg. Avtorji so se še posebno posvetili meščanstvu v času pred 140 leti. Čipke so bile vedno tesno povezane z meščani, saj so ti skrbeli za razvoj in razmah čipkarstva in so v uveljavljanje klekljanja veliko vlagali. Seveda so trgovci iskali priložnost za dober posel. Prvi med njimi je bil zagotovo Franc Lapajne, ki je v svetu uveljavil blagovno znamko idrijska čipka in poskrbel, da so čipke iz Idrije potovale do kupcev na domala vse celinah sveta. Iz njegove dediščine je po drugi svetovni vojni nastalo podjetje Čipka, po propadu te pa so v mestu vzniknile številne trgovinice in lokali ter ateljeji s čipko.

Kot nam je povedala direktorica muzeja Ivana Leskovec, predmeti na razstavi na gradu niso iz depojev, ampak iz stanovanj v Idriji, saj številne družine ohranjajo opremo iz obdobja secesije. V osrednjem razstavnem prostoru pa je razstavljena čipkarska instalacija, ki prikazuje razvoj tehnik in povezanost čipke z mestom.

Čipka v visoko modo

Nacionalne čipkarske zveze se povezujejo v mednarodno organizacijo OIDFA, ki ima vsaki dve leti svoj kongres, organizacijo letošnjega pa so zaupali Sloveniji. In ker je Idrija z okrog 50 turističnimi posteljami za 800 udeležencev kongresa z vsega sveta povsem neprimerna, bo kongres prihajajoči konec tedna potekal v Ljubljani. Njegova posebnost bo modni spektakel, ki so ga zasnovali v Idriji.

Vse niti priprave tega dogodka ima v rokah Karmen Makuc, ki je zaposlena na idrijski občinski upravi. Podoben bo reviji Miss idrijske čipke iz let 2005 in 2011, ko so izbirali najlepše kreacije večernih oblek z idrijsko čipko. Modni kreatorji bodo predstavili 28 novih kreacij, pod katere se bo podpisalo 14 avtorjev, ki so tesno sodelovali z idrijskimi klekljaricami. Te so v pripravo spektakla vložile ogromno ur klekljanja, saj so morale izpolniti še tako drzne zamisli.

Med avtoricami novih modnih občil s čipko bodo tudi tri idrijske modne kreatorke. Lidija Anzelm se oblikovanju oblačil posveča že 45 let in ustvarja na Gewerkeneggu in tam v teh dneh nastajata obleki za modni spektakel v Ljubljani. »Rada kreiram in ustvarjam,« nam pove Anzelmova, ki pri delu uporablja metalizirane sukance, ki nekdaj le beli čipki dajo povsem drugačen videz; vse to pa seveda v strogem idrijskem risu in na tradicionalnih papircih.

S čipko kot sestavnim delom oblačil se je že med študijem srečala Tina Koder Grajzar, ki je zadnja leta velika ambasadorka klekljanja v širši ljubljanski regiji. Njen lokal v Trnovem je pravo središče, ki ga z veseljem obiskujejo ne le kupci, ampak še pogosteje ustvarjalke čipke. »Fino je, ker rada in z veseljem posredujem svoje znanje.«

Vrhunsko izdelane čipke so drage, saj je vanje vloženega ogromno ur dela. To še kako dobro ve Irma Vončina, ki je poleg Idrije našla ustvarjalni prostor še v galeriji idrijske čipke na Mestnem trgu v Ljubljani. Kaj pripravlja za modni spektatel, nam zaradi strogih določil razpisa ni smela pokazati, zagotovila pa je, da bo vrhunski model z veliko dodane vrednosti.

Deli s prijatelji