ZAGREB – Hrvaški akademik, 99-letni Vladimir Ibler, strokovnjak za mednarodno pravo, je v današnjem pogovoru za Jutarnji list ocenil, da Slovenija želi, da bi bila razsodba arbitražnega sodišča o meji s Hrvaško »v neki meri politična«. »Zato ni hotela, da bi mednarodno sodišče v Haagu odločalo v sporu o meji,« je dejal Ibler.
Ne ve, ali bo dočakal odločitev
»Razsodba arbitražnega sodišča, ki smo se jo obvezani spoštovati, ne bo sprejeta pred letom 2014. Arbitražno sodišče bi moralo zasedati v Bruslju, vendar pa so si premislili in bodo imeli sedež v Haagu,« je v pogovoru izpostavil Ibler. Dodal je, da ne ve, zakaj so preselili sodišče v Haag. »To je nenavadno, oni nekaj pletejo,« je ocenil in izrazil dvom, da bo uspel dočakati razsodbo – zaradi svojih let. Rojen je bil namreč leta 1913. Odgovoril je tudi, da ne ve, kako bo potekal postopek in kdo ima večje možnosti v postopku, ker ni prerok.
Korektni ali nekorektni?
Obenem je povedel, da ve, kako bosta Hrvaško in Slovenijo zastopala njuna arbitra, Budislav Vukas in Jernej Sekolec, ne more pa vedeti, kako bodo odločali trije sodniki arbitražnega sodišča, za katere sicer meni, da so pravi profesionalci. »Če bodo korektni, nikakor ne morejo ustreči celotni slovenski zahtevi, ker bi kršili ius cogens, kogentno pravo,« je izjavil Ibler, ki je pred kratkim v časopisu Rad (Delo) Hrvaške akademije znanosti in umetnosti (Hazu) objavil znanstveno analizo arbitražnega sporazuma med Hrvaško in Slovenijo.
Kot je še dodal v pogovoru za zagrebški časnik, se Hrvaška in Slovenija strinjata, da v Jugoslaviji ni bilo morske meje med republikami in da je treba imeti natančno razmejitev na morju.
Kršitev konvencije o pravu morja
»Slovenija želi morsko mejo, ki ne bo sredi Piranskega zaliva, se pravi želi veliko več morja, od tistega, ki ji pripada. Torej si želi nekaj, za kar ve, da nima pravice dobiti,« je povedal Ibler. Izrazil je globoko prepričanje, da se tega zavedajo tudi v Sloveniji, kjer imajo izvrstne pravnike. »Kogentno pravo pravi, da ne moreš imeti širšega teritorialnega morja kot 12 navtičnih milj. Če se zgodi drugače, bo to kršitev konvencije o pravu morja. Menim, da omenjeni trije sodniki takšne napake ne bodo storili,« je še izjavil hrvaški akademik, ki je več let sodeloval pri delu različnih strokovnih komisij za urejanje vprašanja meje s Slovenijo.
Bistvo
»Konvencija ima pravilo: pred vsako obalo se podaljšuje teritorialna suverenost obalne države tudi v morje. Ne le da se podaljšuje, to je tudi pravica obalne države, temveč ima obalna država tudi dolžnosti v tem delu morja,« je pojasnil Ibler. »Če bi se mi prostovoljno odpovedali delu svojega teritorialnega morja, bi kršili mednarodno pravo. Ni primera, da bo pred obalo države X nekdo drug odgovoren za tisto, kar se dogaja v morskem pasu. Odgovorna je le država X. Nihče drug ne sme biti odgovoren. To je bistvo,« je izjavil.
Opozoril je, da Slovenija ne želi rešitve z diplomatskimi sredstvi, ker ne uspeva pri svojih željah, ki niso utemeljene na pravu. Spominja, da je Slovenija vztrajno zavračala rešitev spora na meddržavnem sodišču v Haagu, »kar je razumljivo glede na njene pravno neutemeljene želje«.
Slovenija k elastičnejšim
»Slovenija gre na drugo sodišče, arbitražno, ki je trdnjava politikov v mednarodnih odnosih. To sodišče mora tudi spoštovati mednarodno pravo, vendar pa je lahko nekoliko elastičnejše,« je še ocenil. Dodal je, da ni več svetovalec na hrvaškem zunanjem ministrstvu, čeprav ga občasno pokličejo, če kaj potrebujejo. »Želel bi spremljati izmenjavo dokumentov s Slovenijo glede arbitraže. Lahko sem koristen,« je še dejal Ibler v sicer obsežnem pogovoru za Jutarnji list.
