Aleš Primc je zmagal, v parlament je vložil dobrih 42.000 podpisov. Referendum o družinskem zakoniku torej bo. A to je šele prvi polčas. Do zdaj smo državljani na referendumih dostikrat odločali o zadevah, o katerih nismo imeli prida pojma, kaj šele, da bi si ustvarili mnenje. Zato nas tja veliko sploh ni šlo. Tokrat je drugače: le malo Slovencev pozna podrobnosti družinskega zakonika, praktično vsi pa imamo svoje mnenje. Pač družina z moškim očetom in žensko mamo, ali pa gejevske, ki ne štejejo nič oziroma so za otroke celo nevarne. Tako vsaj trdi Primc, homofobni ekstremist, ki bi mu pravzaprav morali odvzeti najmanj volilno pravico, če ne kar državljanstva. Priznam pa mu razvito demagoško žilico, na svojo stran mu je očitno uspelo spraviti prenekaterega rojaka. Ob tem ga sprašujem, v imenu katerih mam in očetov govori – samozaverovano si je vzel pravico, da kar vseh. Jaz mu te ziher nisem dal. Glavno Primčevo vodilo je, da otrok potrebuje skrbna in ljubeča mamo in ata, družinski zakonik pa temelji na predpostavki, da ju sploh ne potrebuje. Kakšno izkrivljanje resnice!
Na njegovi strani so celo nekateri politiki s pripombami, kot je, da se dveletnik ne more upreti, če bi ga hotela posvojiti homoseksualca. Lepo prosim, v tem primeru bi bile hčerke ptujskega Fritzla, ki so ga že obsodili za posiljevanje srednje, zdaj pa mu sodijo se za posilstva najstarejše in najmlajše, naravnost presrečne, če bi jih, po rojstvu zavržene, posvojila dva pedra ali lezbijki. No, čeprav bi Primc verjetno takoj pametno pogruntal, da bi dekleta zagotovo čakal pekel, če bi ju v roke dobili ljubiteljici ženski. Čeprav dekleta zagotovo v nobenem primeru ne bi zanosila in delala splavov, kot so jih v primeru »ljubezni normalnega heteroseksualnega očeta«. Zanima me tudi, ali dveletnik lahko odloča, ali bo živel v družini, v kateri domuje alkohol. Ampak najbrž je čisto »normalno«, če foter pride zvečer domov in pred očmi sinčka ali hčerke prebuta njuno mamo. Pa se je sploh mogoče pregovarjati s človekom, ki nosi majico z napisom Hvaležen za mamo in očeta? In s tem avtomatično diskriminira otroke, ki živijo drugače. Res vsa čast Saši Pavček, ker je vzrojila, ko je civilna iniciativa javno recitirala pesmi njenega pokojnega očeta Toneta, zame enega največjih slovenskih pesnikov. Primc mu po človeški plati ne seže niti do povrhnjice na podplatih.
