Rož bo danes precej, bojda je naš praznik. Verjamem, da bodo res iskrene le tiste od otrok, ki jih uspešno navajamo, da se te podarjajo predvsem ob butastih praznikih. Bog ne daj, da bi jih moški kupovali kar tako, ko bi naključno zašli mimo dehteče stojnice s cvetlicami in ob nepričakovanem obdarovanju drage izustili kakšno, ki je po freudovsko zakoreninjena tam, kjer povzroča le konflikt in ne stanje zavesti ter duha.
Kaj nam bo cvet enkrat na leto, ko pa živimo v moškem svetu, z nižjimi plačami, s slabšim položajem, z rezerviranimi menedžerskimi mesti za mače in zavrtimi možmi, ki se ne znajo ali pa nočejo pogovarjati? 8. marec, dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk, je dogma, nekaj, kar je nastalo na podlagi histerije, zaradi katere se je Lev Trocki vpisal med rešitelje naroda in delavcev. Lepo vas prosim. Se vam ne zdi, da je čas, da otroke 8. marca nehamo pošiljati v cvetličarno? Raje jih naučimo, da bodo kruh lahko služili le z znanjem, ki bo imelo dodano vrednost. Razložimo jim, da je naš šolski sistem tog in nefleksibilen, saj z različnimi diplomami, s kupljenimi ali pridobljenimi, ubija zdravo pamet, razum in podjetno naravnanost. Raje ga večkrat občudujoče objemimo, ko nekomu pove, kar mu gre, ko brez zadržkov in pametno argumentira, namesto da je pohlevno tiho in požre vse, kar mu servirajo v imenu zlagane zgodovine in znanosti.
Kaj nihče ne vidi, da so naše matere, ki so od nas, naivnih in sveta željnih otrok, včasih dobivale rdeče nageljne z mimozami, na današnji dan v bistvu zgarane, utrujene ženske, ki so živele in še vedno živijo v sistemu, ki od njih zahteva, da so multipraktik? Isti sistem jih je izpljunil, jim vzel ponos, vero in dostojanstvo. Včasih so bile cenjene delavke, danes so socialno breme. Žalujejo za časi in spomini, ki so bili le pesek v oči, zavajajoči in na trhlih temeljih. Davek plačujemo še danes, z nepravično državo in gnilim sistemom, ki nagrajuje tiste, ki so na odrih ob večerih zavajali množice, čez dan pa ropali zdrava podjetja. Zato, dragi gospodje, hvala za rože, cenimo drobno pozornost, predvsem pa si želimo lepši jutri. Za naše otroke, ki se bodo znali obdarovati 365 dni v letu. Se vam ne zdi, da je čas, da 8. marca otroke nehamo pošiljati v cvetličarno?
