LJUBLJANA – Holding Slovenske elektrarne (HSE) po oceni računskega sodišča ni bil učinkovit pri obvladovanju denarnih tokov svoje skupine zaradi investicije v šesti blok šoštanjske termoelektrarne. Že predračunska vrednost ene najdražjih naložb v Sloveniji ni bila določena v realni višini, kršili so se pogoji iz poroštvenega zakona, odpovedal je tudi nadzor.
HSE z ukrepi v okviru aktivnega nadzora investicije ni zagotovil izpolnitve pogoja glede vrednosti investicije, ki je bil določen ob izdaji državnega poroštva za ta projekt, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel.
Zakon o državnem poroštvu za šesti blok, ki ga je leta 2012 sprejel državni zbor, je določil, da investicijska cena projekta ne sme preseči 1,3 milijarde evrov. »Gre za verigo zavestnih zavajanj in prikrajanj podatkov,« je dejal Vesel ter pojasnil, da je bilo vodilnim v Termoelektrarni Šoštanj (Teš) ter torej HSE že leta 2011 znano, da je investicijska vrednost projekta že v tistem trenutku večja.
Pri projektu gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6) je odpovedal nadzor, je v odzivu na poročilo računskega sodišča danes v Ljubljani poudaril generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) Blaž Košorok. Meni, da za kršitev vseh obveznosti in jamstev to poslovodstvo ne more biti objektivno in subjektivno odgovorno. Košorok je na novinarski konferenci dejal, da so v zadnjem letu oz. letu in pol storili vse, da bi poskrbeli za bolj učinkovito vodenje in nadzor izvajanja projekta Teš 6. »Strinjam se, da je glavna krivda v pomanjkljivem nadzoru,« je pritrdil računskemu sodišču, s katerim so, kot je dejal, v času opravljanja revizije sodelovali zelo korektno in profesionalno. »Dejstvo je, da je v tem projektu odpovedal nadzor,« je dejal in dodal, da so z nastopom njegovega mandata konec leta 2012 prevzeli praktično zaključeno investicijo. »Okoli 75 odstotkov investicije je bilo izvedene, 90 odstotkov vseh pogodb podpisanih in s tem dejstvom smo se ukvarjali zadnji dve leti oz. dve leti in pol,« je povedal. V HSE, ki je lastnik Teša, bodo v 90 dneh pripravili odzivno poročilo, »računsko sodišče pa bo potem presodilo, ali ravnamo v pravi smeri«, je dejal Košorok, ki, kot pravi sam, »ni tak, da bi se oklepal položajev«. |
Konec tajnosti podatkov?
Vesel sicer o številkah, ki jih razkriva revizijsko poročilo, ni smel govoriti. Revidiranec ima namreč v skladu z zakonom o gospodarskih družbah pravico, da določene podatke označi kot poslovno skrivnost. V HSE so to izkoristili, a v tem primeru je po Veselovem mnenju prišlo do zlorabe tega instituta. Ne nazadnje so bili nekateri podatki o projektu, sprva ocenjenem na 600 milijonov evrov, že predstavljeni v javnosti.
Vesel zato vodstvo HSE javno poziva, naj umakne zahtevo za tajnost podatkov, čeprav pričakuje, da bo do njihovega razkritja vendarle prišlo. »Če ne prej v državnem zboru, ki lahko edini prejme necenzurirano različico revizijskega poročila,« je dejal.
Ugotovili so tudi kršitev vrste drugih pogojev iz poroštvenega zakona. Poleg tega, da se vrednost projekta ni zmanjšala, bo tudi zelo težko doseči maksimalno ceno premoga Premogovnika Velenje, zahtevana donosnost investicije v skladu s sektorsko politiko pa je praktično ignorirana, je naštel Vesel, ki močno dvomi tudi o doseganju roka za pridobitev uporabnega dovoljenja. »Ta rok se izteče 15. februarja 2016, a obstaja še vrsta tehnoloških in tehničnih neznank, o katerih ne moremo javno govoriti,« je dejal.
»Gre za izjemen odstop od poroštvenih zavez, kar državo postavlja v neugoden položaj, saj lahko pride do unovčitve poroštev,« je povzel Vesel. Odplačevanje posojil Evropski investicijski banki in Evropski banki za obnovo in razvoj pa se začne že konec tega meseca oziroma prihodnje leto.
Niso upoštevali vseh stroškov
Pri tem pa v predračunski vrednosti projekta sploh niso upoštevani vsi predvideni stroški. Med njimi je Vesel izpostavil stroške razgradnje šestega bloka po zaključku dobe obratovanja, ki niso zanemarljivi, saj pri takih projektih lahko sežejo do pet odstotkov vrednosti celotne investicije. Prav tako dvomi, da bo lahko svoje poslovanje brez dodatnih stroškov zaprl Premogovnik Velenje.
»Verjetno so želeli investicijo prikazati bolj sprejemljivo za davkoplačevalce,« je komentiral in dodal, da se je njena vrednost povečala tudi na račun dejstva, da cena tehnološke opreme v pogodbi z dobaviteljem sploh ni bila določena v fiksnem znesku, prav tako ne cena vgradnje, zato je bilo k pogodbi sklenjenih 11 aneksov in še 19 variacijskih pogodb, cena pa je narasla.
Poročilo družbi HSE tudi očita, da ni zagotovila pozitivnega poslovanja Teša po začetku obratovanja šestega bloka. To pa bo negativno vplivalo na zmožnost doseganja načrtovanih finančnih učinkov omenjene investicije in zagotavljanja zadostnega denarnega toka celotne skupine HSE, opozarjajo revizorji.
Ob tem pa HSE vse do leta 2013 sploh ni imel nobenega scenarija za zagotovitev pozitivnega denarnega toka, prav tako v revidiranem obdobju ni imel izdelanega učinkovitega in preglednega upravljanja družb znotraj svoje skupine. Zaradi tega informacije o projektu niso bile zanesljive, s tem pa pogoji za sprejem optimalnih odločitev glede izvajanja in financiranja investicije niso bili ustrezni.
90 dni čakajo
Računsko sodišče je preverilo tudi ravnanje Agencije za upravljanje kapitalskih naložb države in Slovenske odškodninske družbe oz. Slovenskega državnega holdinga v zvezi z investicijo v šesti blok. Čeprav so bile vzpostavljene podlage za izvajanje nadzora nad HSE pri sprejemanju odločitev, pa v letih 2012 in 2013 od njega ni nihče zahteval poročil, na podlagi katerih bi lahko analizirali, ali so zagotovljena zadostna finančna sredstva za projekt, je povedal Vesel.
Računsko sodišče zdaj od revidirancev v 90 dneh pričakuje kar nekaj obsežnih in zahtevnih popravljalnih ukrepov. »V nasprotnem primeru bomo zahtevali razrešitev vodstva HSE,« je posvaril Vesel, ki meni, da si bo mogoče bolj jasno sliko o investiciji v šesti blok ustvariti potem, ko bodo tudi v Premogovniku Velenje opravili revizijo okoliščin pri določanju cen premoga. Z njo začenjajo v prihodnjih dneh.
Napovedal je, da bodo vztrajali pri odškodninski odgovornosti organov upravljanja tako HSE kot Teša, vladi pa je dal v razmislek idejo o združitvi obeh energetskih stebrov ter tudi možnosti združevanja družb v okviru HSE, konkretneje Teša in Premogovnika Velenje.
Med zahtevanimi popravljalnimi ukrepi je izpostavil še pripravo načrta aktivnosti za prestrukturiranje Premogovnika Velenje z namenom doseganja dogovorjene cene premoga, finančno in poslovno prestrukturiranje Teša z namenom doseganja dogovorjene lastne cene električne energije ter ureditev razmerij v skladu s pogodbo o poroštvu za šesti blok.
