LJUBLJANA, ZAGREB – Le še nekaj dni nas loči od usodne razsodbe arbitražnega sodišča – ta bo znana v četrtek –, ki bo v skladu z arbitražnim sporazumom med državama iz leta 2009 določil potek meje na morju in na vseh 670 kilometrih kopenske meje med državama ter stik Slovenije z odprtim morjem. Slovenija bo odločitev, ki bo vsaki državi nekaj dala in nekaj vzela, spoštovala, Hrvaška pa že vse od leta 2015, ko je izbruhnila prisluškovalna afera med članom arbitražnega sodišča Jernejem Sekolcem in tedanjo agentko pri arbitražnem sodišču Simono Drenik, poudarja, da je zgodba z arbitražo za Hrvaško končana. Zato je težko verjeti, da se bodo s presojo končali tudi mejni spori.
Obnavljajo floto
Poleg tega, da slovenski ribiči poročajo o težavah, ki jih imajo s hrvaškimi policisti na morju, in da so se znova razplamtele strasti okoli slovenskega borca za južno mejo Joška Jorasa, pa je pozornost pritegnila tudi namera hrvaškega obrambnega ministrstva, da obnovi letalsko floto in odslužena vojaška letala mig 21 zamenja za novejša. Kot je poročal Večernji list, namerava ministrstvo Švedsko (letala gripen JAS-39), ZDA (F-16), Južno Korejo (FA-50) in Izrael (F-16 barack) pozvati, naj jim pošljejo ponudbe za nakup vojaških letal. Če bo šlo vse po načrtu, navaja časnik, bo jeseni že znano, katero letalo je favorit. Sporazumi o nabavi letal naj bi bili podpisani leta 2018, prva letala pa bi v hrvaško nebo poletela že leta 2020. Kot je znano, je po objavi prisluhov, ki jih je najverjetneje posnela hrvaška tajna služba, Hrvaška odstopila od arbitražnega sporazuma. Arbitražno sodišče je nato odločilo, da je Slovenija kršila arbitražni sporazum, a ta kršitev ni bila tako velika, da bi Hrvaška lahko odstopila od sporazuma.
Nič dramatičnega?
In medtem ko je naša država v »veselem« pričakovanju odločitve, bo, kot je v intervjuju za Dnevnik dejala hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović, četrtek za Hrvaško povsem običajen dan, saj jih arbitražna presoja ne zadeva več. »Hrvaška ne bo ne sprejela ne zavrnila rezultata arbitraže, saj ta za nas ne obstaja,« je dejala in ponovila mantro, ki je celotno hrvaško politično vodstvo plasira že vse od prisluškovalne afere; da je arbitraža kompromitirana in da je treba dialog oziroma rešitve glede odprtih vprašanj iskati v drugih okvirih. »Odločitev, ki je nastala na temelju protipravnih dejanj, ne more imeti nobenih posledic za Hrvaško,« je glede bližajoče se presoje v Bruslju poudaril tudi hrvaški premier Andrej Plenković. »Pričakujemo, da Slovenija ne bo sprejela nobenih enostranskih odločitev, še vedno ji ponujamo dialog,« je v prvem intervjuju za Večernji list poudarila tudi ministrica za zunanje in evropske zadeve Marija Pejčinović Burić. Tudi ona je prepričana, da bo četrtek dan kot vsi drugi: »Mislim, da se ne bo zgodilo nič dramatičnega.« Kljub temu vsi pristojni organi, odgovorni za mejna vprašanja, poudarja ministrica, ves čas pozorno spremljajo vse, kar se okoli mej dogaja. Glede morebitnih pritiskov iz Bruslja ministrica poudarja, da »arbitraža nikoli ni bila del pogajanj o članstvu Hrvaške v EU«.
Pahor: Odločitev je treba spoštovati
Predsednik republike Borut Pahor je že na srečanju držav procesa Brdo-Brioni poudaril, da če državi v šestih mesecih ne bosta uveljavili odločitve arbitražnega sodi- šča o meji, ne bosta več imeli moralne avtoritete za vodenje procesa Brdo-Brioni, kar pomeni, da bi se lahko vrnili v stanje, ki smo ga že poznali. To pa je stanje incidentov in drugih težav, ki sta jih državi doživljali v preteklosti, poudarja Pahor. »Spoštovati ga je treba tudi zato, ker gre za mednarodni sporazum, ki sta ga ratificirali obe državi, in sta ga dolžni spoštovati,« je dejal in dodal, da je mogoče najti »le kompromis glede načina uveljavitve.« Odločitev bo hkrati tudi kompromis, zato zagotovo ne bomo stoodstotno zadovoljni ne mi ne Hrvatje, je za Siol.net povedal tudi ustavni pravnik Ernest Petrič. »Ampak verjetno bodo Hrvatje zaradi položaja, ki so ga večinoma ustvarili sami, bolj nezadovoljni. Soočeni bodo z odločitvijo, ki jo bo izreklo avtoritativno mednarodno sodišče na temelju arbitražnega sporazuma, ki še vedno velja in ki so ga podpisali in ratificirali in za katerim stoji tudi Evropska unija. Zato težko rečejo, da odločitev zanje ne velja,« meni Petrič. Na uresničitev bomo morda čakali vrsto let, a meja bo mednarodnopravno dolo- čena, je prepričan Petrič: »Vedelo se bo, kje je. Če so na primer v preteklosti hrvaški ribiči zapluli do sredinske črte v Piranskem zalivu, kjer meja ni bila določena, je to bil incident, v prihodnje bo z vsakim posegom prek meje, ki bo zdaj določena, ena dr- žava članica EU in Nata kršila mejo druge države članice EU in Nata. Hrvatje si bodo to pač težko privoščili.« Incidentom, dodaja Petrič, se bo treba izogibati, a kadar koli bodo hrvaške ladje zaplule prek določene meje, bo treba protestirati in dati vedeti doma in po svetu, da so kršili državno mejo.
Od Piranskega zaliva do reke Mure Glede na izkušnje, ko je Hrvaška podpisovala bilateralne dogovore s Slovenijo, nato pa vedno znova od njih odstopala, nas tudi odločitev sabora, da odstopa od arbitražnega sporazuma, ni smela presenetiti. Spomnimo na sporazum Drnovšek-Račan leta 2001, ki sta ga parafi rali obe vladi, a so Hrvati leto pozneje od njega odstopili. Po letu 2001 smo priča številnim pomorskim incidentom v Piranskem zalivu, ki so jih povzročali hrvaški ribiči in hrvaška pomorska policija. Dogajanje se je nato preselilo ob reko Muro pri Hotizi, ko je Hrvaška kljub dogovoru o skupni gradnji mostu postavila svojega, postavili so celo maloobmejni prehod Hotiza-Sveti Martin na levem bregu Mure. Seveda ne gre pozabiti niti na tegobe borca za južno mejo Joška Jorasa, ki je vsake toliko tarča hrvaških represivnih organov. Ta je na svojo hišo je že januarja 1998 dal številko Sečovlje 1, leta 2002 pa je izobesil slovensko zastavo in na steno napisal: »Tudi tukaj je Slovenija.« Spomnimo samo, da so ga sosedje zaprli, ker ni plačeval kazni, on pa je za zapahi gladovno stavkal. Ali pa incidenta, ko je hrvaška policija aretirala več članov SLS, tudi Janeza Podobnika, ki si je pri tem poškodoval roko. Ali pa ko so hrvaški policisti s cvetličnimi koriti zagradili njegovo pot do doma, med prerivanjem z njimi pa je, preden so ga znova aretirali, padel v Dragonjo. |