LJUBLJANA – »Slovenka Maja Smrekar se je odločila oploditi svojo jajčno celico s pasjo spermo,« se glasi provokativni naslov hrvaškega portala Index, kjer so se na kratko razpisali o slovenski umetnici. Medtem ko se hrvaški spletni komentatorji na ta račun šalijo, češ da so dobili še en razlog za izničenje arbitraže, pa je resnica vseeno precej drugačna. Za začetek naj zapišemo le, da umetnica, ki jo uvrščajo v sam evropski umetniški vrh, za svoj podvig ni uporabila pasje sperme, temveč spolno celico svoje psičke ...
Ugledna nagrada za serijo projektov
In za kaj v resnici gre? Smrekarjeva je za serijo projektov K-9 nedavno prejela avstrijsko nagrado zlata nika festivala za umetnosti, tehnologijo in družbo Ars Electronica. S temi projekti je želela raziskovati vzporedno evolucijo v razmerju med volkom, človekom in psom, pri čemer se je posvetila zlasti genu, ki uravnava delovanje serotonina, torej hormona sreče. Tako je v prvem delu odmevnega projekta obiskovalcem omogočila vonjanje serotonina, vzetega iz njene krvi in krvi njenega psa. V nadaljevanju je, preprosto rečeno, podojila svojo psičko, s čimer je svoje telo na molekularni ravni povezala s telesom psa. »Dojenje« je v resnici potekalo tako, da si je umetnica s črpalko izsesala kapljico mleka, to pa je psička potem polizala. Sliši se res nenavadno, a če izpostavimo, da ljudje vsak dan uživamo živalsko mleko, je zgodba vseeno nekoliko drugačna.
Človeško celico nadomestila s pasjo
Potem pa je sledil vrhunec. V projektu ARTE_mis je Smrekarjeva v laboratorijskem okolju delno poustvarila postopke iz klinik za umetno oploditev, pri čemer je bila človeška celica nadomeščena s pasjo somatsko celico, je pred časom poročalo Delo. S tem je postavila vprašanje o potencialih združitve človeka z nečloveškim bitjem. »Čeprav sem pesimistična glede naše prihodnosti, sem se odločila za simbolno dejanje – telesno celico svoje psice sem vstavila v izpraznjeni ostanek svoje reproduktivne celice. V nastalem umetniškem artefaktu je položaj eksistence človeka zgolj odmev v dinamiki narave, ki gre naprej z nami ali brez nas,« je pred kratkim povedala za Dnevnik.
V teoriji bi iz teh dveh celic torej lahko nastal križanec med človekom in psom, a do oploditve v tem primeru seveda ni prišlo – že zato, ker je govor o somatski celici, pa tudi zato, ker je bil cilj vsega skupaj umetnost. V kontekstu razstave gre zgolj za umetniški artefakt, predstavljen tudi kot potencial življenja, ki bi morda imel več možnosti za preživetje – človek je po mnenju umetnice namreč zastarela vrsta, obsojena na samouničenje.
Čeprav je govor zgolj o umetnosti, je vseeno treba priznati, da je takšen projekt vseeno malce nenavaden. In tako dober, da je prepričal strogo žirijo.
