LJUBLJANA – Štiri leta potem, ko sta se Slovenija in Hrvaška dogovorili za skupni nadzor na več kot 30 mejnih prehodih, obstaja velika verjetnost, da se bodo mejni organi razšli.
Slovenci bodo ostali sami, Hrvati pa se selijo tja, kjer so že bili – na svojo stran. Vzrok za to leži v hrvaškem vstopu v schengenski informacijski sistem (SIS), v katerega južna soseda vstopa 27. junija. Dodatni vzrok je tudi dogovor med premierjema Mirom Cerarjem in Andrejem Plenkovićem o zmanjšanju gneče na prehodih; še zlasti med turistično sezono.
Vendar je vsa operacija – vsaj tako se dozdeva – še zavita v tančico skrivnosti. Medtem ko nekateri visoki diplomatski viri »predvideno in mogočo prekinitev« skupnega nadzora na meji ter hrvaško selitev v svoje nekdanje carinske prostore (Obrežje je tipičen primer) označujejo kot »zelo verjetno posledico vstopa Hrvaške v schengenski informacijski sistem«, pa niti na slovenskem notranjem ministrstvu, še manj pa na hrvaškem o tem ne vedo (skoraj) nič. Vsaj uradno ne. Neuradno pa informacija drži.
Čakajoč na pošto
Tako so na naše vprašanje o tem iz službe za stike z javnostmi slovenskega notranjega ministrstva odgovorili: »S hrvaškim ministrstvom za notranje zadeve smo v rednih stikih tudi na ravni državnih sekretarjev, ki sta se v zadnjem obdobju srečala ob različnih priložnostih predvsem glede sistematičnega nadzora na meji. V skladu s smernicami Evropske komisije o izvajanju sistematičnega nadzora je hrvaška stran podala nekatere predloge, za katere pričakujemo, da bodo uradno predloženi slovenski strani, in takrat jih bomo lahko tudi obravnavali.«
Sicer sta državi vzpostavili skupni nadzor in ureditev skupnih službenih mest za opravljanje mejne kontrole pred štirimi leti, dogovor sta sklenila takratni minister za notranje zadeve Gregor Virant in hrvaški kolega Ranko Ostojić.
Večina od 33 skupnih službenih mest (od 57 prehodov med državama), kjer je bil vzpostavljen skupni nadzor od 1. julija 2013, je na slovenski strani meje, le peščica na hrvaški.
Eno leto za potrditev
Vendar se je zapletlo že na začetku. Hrvaška namreč podpisanega dogovora, da bo prispevala denar za obratovalne stroške skupnih službenih mest, ni spoštovala. Slovenska stran je v zadnjih dneh decembra 2013 opozorila, da Hrvaška ne plačuje svojih obveznosti iz meddržavnega dogovora, v katerem je med drugim določeno, da bodo hrvaški policisti uporabljali skupno dobrih 520 kvadratnih metrov prostora v slovenskih obmejnih nadzornih policijskih objektih in za to plačevali pavšalno ceno 6,86 evra za kvadratni meter. Šlo je za stroške dobave in storitev, potrebnih za zagotovitev razmer za bivanje v poslovnih prostorih in stavbi kot celoti. Mednje spadajo ogrevanje, elektrika, voda, kanalščina, odvoz smeti, čiščenje, stroški upravnika, praznjenje greznice, drobni popravki, menjava žarnic in podobno.
Hrvaška se je zavezala, da bo stroške plačala štirikrat na leto. Po nekaj diplomatskih posredovanjih in telefonskih pogovorih je le nakazala denar oziroma poplačala zamudo, in sicer nekaj čez 32.000 evrov, ki jim je bilo treba dodati še nekaj stotakov zamudnih obresti.
Zanimivo pa je, da je hrvaška vlada, takrat jo je vodil Zoran Milanović, potrebovala kar eno leto, da je potrdila dogovor o plačevanju obratovalnih stroškov na mejnih prehodih, na katerih so 1. julija 2013 uvedli skupni nadzor.
Zdaj bo po štirih letih skupne ljubezni carinskih organov na slovensko-hrvaški meji konec. V imenu manj gneče in schengenskega informacijskega sistema. Do vstopa naše južne sosede v schengenski prostor pa bo minilo še precej časa.
Skoraj 7 evrov pavšala za kvadratni meter |
