LJUBLJANA, ZAGREB – Ko je naš zunanji minister Karl Erjavec pred približno 10 dnevi opozoril, da Hrvaška – čeprav je tudi hrvaška vlada marca letos ratificirala memorandum o nekdanji Ljubljanski banki (nad njegovim izvajanjem naj bi bdeli obe zunanji ministrstvi, obe finančni ministrstvi in še visoki predstavnik za nasledstvo po rajnki Jugoslaviji) – še ni izpolnila svojega dela zavez glede reševanja vprašanj, povezanih z vlogami nekdanjih varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke (LB), so njegove besede zvenele skoraj kot nekakšna zlovešča prerokba. Danes vemo, da bi lahko besedico skoraj tudi izpustili. Sodnik zagrebškega občinskega sodišča Nikola Raguz je namreč sklenil, da ne bo ustavil ali zadrževal postopka, ki ga je pred sodiščem (proti nekdanji LB oziroma njeni naslednici NLB!) sprožila Privredna banka Zagreb (PBZ). Zagrebški sodnik se je odločil, da ne bo upošteval ne zahteve pravne zastopnice PBZ, da bi postopek začasno miroval, ne predloga NLB, da bi ga prekinili.
Sodnik Raguz je prepričan, da klub memorandumu, ki sta ga sicer res potrdili obe državi, niso bili izpolnjeni vsi pogoji za prekinitev postopka. Poudaril je, da memoranduma konec koncev ni mogoče šteti za nekakšno meddržavno pogodbo, saj ga na Hrvaškem ni potrdil sabor (hrvaški parlament), poleg tega pa ni bil objavljen v hrvaškem uradnem listu. Zato bi sodni postopki proti naslednici nekdanje LB lahko kvečjemu eno leto mirovali, če bi se s takšnim odlogom vnaprej strinjali obe strani v sporu, v konkretnem primeru tožnica PBZ in tožena NLB. Potem bi mirovanje po enem letu lahko podaljšali še največ za eno leto. Po dveh letih, trdi Raguz, bi sodni postopek nujno morali nadaljevati po uradni dolžnosti.
Točno, slovenska stran je zagrebško sodišče zaman opozarjala, da je memorandum mednarodna pogodba in kot takšna nad slovensko ali hrvaško zakonodajo. Sloveniji nazadnje ni preostalo drugega (?), kot to, da Evropski parlament obvesti, da se hrvaške sodne obravnave kljub memorandumu nadaljujejo. Zdaj naša vlada in NLB upata, da bo vsaj Evropska unija lahko ustavila oziroma prekinila sporna sojenja. Kaj pa na vse to pravi hrvaška vlada? Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić je v drugi polovici minulega meseca napovedala, da se bo glede reševanja spora o LB znova, najverjetneje novembra, sešla s slovenskim kolegom Erjavcem ter da bosta na njunem srečanju navzoča tudi finančna strokovnjaka dr. France Arhar in Zdravko Rogić. Pobudo za vnovično srečanje naj bi sicer dal Erjavec. Pusićeva je poleg tega vnaprej namignila, češ da imata Arhar in Rogić nekaj predlogov možnih rešitev sporov glede nekdanje LB.
| Hrvaška zvijačnost železna srajca? Slovenska vlada je minulo sredo (tik pred prazniki) končno potrdila oziroma določila vsebino slovenskega odgovora na memorandum Hrvaške za arbitražni postopek o meddržavni meji pred arbitražnim sodiščem. Hrvaški memorandum ima več kot 3600 strani in je razdeljen v devet zvezkov. Naš odgovor mora zdaj potrditi samo še parlamentarni odbor za zunanjo politiko, arbitražnemu sodišču pa ga moramo poslati najpozneje do 11. novembra. Slovenija in Hrvaška sta si svoja (predarbitražna) memoranduma izmenjali že 11. februarja letos. Nekateri slovenski strokovnjaki po novem niso zaskrbljeni samo zaradi tega, ker še vedno dvomijo o ustreznosti vsebine našega memoranduma in našega odgovora na hrvaški memorandum, skrbi jih tudi to, da bi lahko Hrvaška – podobno kot pri memorandumu o (N)LB – poskušala uporabiti različne zvijače tudi v arbitražnem postopku. |
No, hrvaški mediji so medtem že poročali, da se bosta decembra očitno začela še najmanj dva nova sodna postopka (na podlagi tožb PBZ in Zagrebške banke) proti NLB.
Kako je že slovensko ministrstvo za zunanje zadeve zapisalo v svojem sporočilu za javnost, ki ga je v drugi polovici oktobra (več kot sedem mesecev po sklenitvi memoranduma) objavilo na svoji spletni strani? »Vseh 27 sodnih postopkov zoper NLB nemoteno teče naprej, čeprav se je vlada Republike Hrvaške, ki je izdala pooblastili za omenjene tožbe, v memorandumu o soglasju, 11. marca letos, na Mokricah zavezala, da bo ustavila vse sodne postopke v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami.« In celo še več jih bo, kot vse kaže.
