ZAGREB – Hrvaška je v bonitetnem »košu za smeti« dobila družbo iz soseščine, Slovenijo, in sicer tri mesece po tem, ko je bonitetna agencija Moody's znižala dolgoročno oceno Hrvaške in jo porinila na območje visoke tveganosti, poroča Večernji list. Ocenjuje, da je Slovenija v slabšem položaju, kot je Hrvaška, in to predvsem zaradi stanja v slovenskem bančnem sektorju.
Financirali politične projekte
»Ne ena ne druga država nista izpeljali strukturnih reform, preveč je državnega kapitalizma in se vse ruši kot hišica iz kart,« poudarja znani hrvaški ekonomski analitik Damir Novotny. Dodaja, da se stanje v Sloveniji zdi še slabše, kot je na Hrvaškem, predvsem zato, ker je slovenska država obdržala nadzor nad finančnim sektorjem.
»Njihove (slovenske) banke so financirale politične projekte – Merkur, Istrabenz, Pivovarno Laško, Petrol –, zdaj pa posojil ni mogoče vračati. Hrvaške banke so v veliko boljšem stanju in imajo veliko več kapitala,« je dejal.
Kot je dodal, se slovenska ekonomija hitreje ruši kljub devalvaciji nacionalne valute in vzpostavitvi novih monetarnih odnosov po sprejetju evra. »S tem so se dvignile cene in stroški dela, produktivnost pa je v primerjavi z večino držav z območja evra neprimerljivo manjša,« je še povedal Novotny.
V ločenem prispevku se ekonomski komentator zagrebškega časnika Gojko Drljača vprašuje, kaj se je zgodilo sicer »odločnim, organiziranim, tradicionalno marljivim in varčevalnim Slovencem«, da se bodo verjetno znašli med članicami EU, ki bodo potrebovale pomoč Bruslja.
Dobro sporočilo za Hrvaško
Pravi, da je zelo enostaven odgovor, zakaj so se »osrednji antibalkanci na Balkanu« na koncu izkazali za balkance. »Slovenski politiki in del v mrežo povezanih podjetnikov je prodajal mit o državnih, nacionalnih bankah kot nekem državotvornem in splošnem državnem interesu. V resnici pa so jih izkoristili kot samopostrežbo in uničili vodilne banke, zlomili hrbtenico lastnega bančnega sistema,« izpostavlja komentator.
Ocenjuje, da razprodaja slovenskega premoženja, bank in podjetij šele sledi ter da bodo premoženje prodali veliko ceneje, kot bi ga bilo mogoče v prvi polovici prejšnjega desetletja.
»Gre za dobro sporočilo tistim, ki na Hrvaškem še zmeraj govorijo o potrebi po velikih in zelo pomembnih državnih bankah,« sklene komentator.
