LJUBLJANA – »Od kompetentnih ljudi sem izvedel, da Hrvatje zahtevajo tudi letališče v Sečovljah in stare hiše v portoroških solinah!« je v ostrem tonu sporočil nekdanji poslanec in prvak Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič. To naj bi hrvaška vlada v nekakšnem posebnem zahtevku posredovala arbitražnemu sodišču, ki bo presojalo mejo med Slovenijo in Hrvaško, zatrjuje. »To je bilo pri tej hlapčevski drži naše zunanje politike sicer pričakovati ...« je zavzdihnil.
Hkrati poudarja, da bi morali sporazum o arbitraži razumeti kot izvrstno izhodišče, s katerim bi si lahko končno povrnili, kar bi moralo biti, kot pravi, tako in tako naše. Toda hlapci na oblasti, premišljuje Jelinčič, bodo zapravili še eno zgodovinsko priložnost.
Prepričan, da lahko dobimo nazaj dele, ki so nam jih vzeli komunisti
Kot so jo že po drugi svetovni vojni, ko so komunisti nalašč ali pa pomotoma spregledali uradna zgodovinska dejstva, zaradi tega pa izgubili Istro, kvarnerske otoke Cres, Lošinj in Krk ter še tisti del Medmurja ob levem bregu Drave, po katerem bi moral biti tudi Čakovec del slovenskega ozemlja.
Jelinčič je prepričan, da lahko Slovenija še vedno dobi nazaj tiste dele, ki so nam jih vzeli komunisti. Pogled in ost razmišljanja sta mu v krajšem pogovoru nenehno silila v leto 1918. »Vse to je bil vendar del slovenskega nacionalnega ozemlja kot del slovenskih dežel, ki so imele v času avstro-ogrske monarhije status držav. Mi smo to zapravili že tistega leta, kajti takrat bi lahko ustvarili zedinjeno Slovenijo, če bi le upoštevali Karlov manifest iz 16. oktobra 1918, ki je slovenskim deželam omogočal prav takšno skupno ureditev na nacionalni osnovi, a ga nismo. Avstrijci so in ustanovili Deutsche Österreich, iz česar je zrasla Republika Avstrija.« Jelinčič je prepričan, da bi morali ujeti zgodovinski trenutek, ki so ga v različnih obdobjih zapravljali tako Korošec, Kardelj kot tudi Peterle, če hočete.
V zunanji politiki ne zaznava dovolj poznavanja zgodovinskega prava
Jelinčiča še posebno skrbi, da naša zunanja politika ni dorasla takemu podvigu, v njej ne zaznava dovolj poznavanja zgodovinskega prava, kaj šele domovinskosti.
»Cela Istra je bila slovenska,« je še enkrat poudaril. »Pa še to: predmet spora sploh ne bi smel biti Piranski zaliv, ta je bil vedno naš, predmet spora bi morala biti razmejitev med slovenskimi deželami in sedanjo Hrvaško.«
Nacionalizem še zdaleč ni napačna vrednota! Napačen je iluzionistični nacionalizem. Želji po Veliki Srbiji in Veliki Hrvaški sta povzročili katastrofo in genocid. Pa je Velika Slovenija realnost ali le iluzija?
