LJUBLJANA – Zaostritev odnosov med Hrvaško in Srbijo je skrb vzbujajoča, sta v izjavi medijem v državnem zboru poudarila tako premier Miro Cerar kot zunanji minister Karl Erjavec, ki pričakujeta rešitev. Po besedah Erjavca slovenski prevozniki že opozarjajo, da zaradi zapleta med državama nastaja gospodarska škoda. Cerar pa tudi opozarja, da je Balkan »vnetljivo območje«.
Kot je v izjavi medijem ob robu seje dejal Cerar, zaostrovanje odnosov med Hrvaško in Srbijo tudi Slovenija že čuti na gospodarskem področju. »Ne nazadnje čutimo vsak zaplet, če nismo dovolj usklajeni s sosednjimi državami, Hrvaško ali katero drugo,« je spomnil Cerar.
Po njegovih besedah je zato pomemben potek naše diplomacije in tudi, da pristojni organi na operativni ravni sodelujejo z obmejnimi državami. »Balkan je vnetljivo območje,« opozarja premier.
Po njegovem mnenju je zelo pomembno, da Srbija in Hrvaška prejmeta vso podporo za zniževanje tonov oziroma iskanje smeri sporazumevanja, da poiščeta rešitev za nadzirano prehajanje beguncev in tudi zadostno odpiranje meja za transport.
Ivica Dačić: Odnosi med Srbijo in Hrvaško bodo zelo zaostreni
Zunanji minister Karl Erjavec pa je povedal, da ga je zlasti z namenom predstavitve položaja na hrvaško-srbski meji v sredo poklical srbski zunanji minister Ivica Dačić. Pojasnil mu je, da so odnosi med Srbijo in Hrvaško zelo zaostreni, in če do srede opolnoči Hrvaška ne bo odprla meje za tovorni promet, bo Srbija sprejela protiukrepe. »Danes se je to uresničilo,« je spomnil Erjavec.
Dačić mu je še zatrdil, da v Srbiji obvladujejo položaj z begunci, prosil pa je, da tudi svoje kolege ministre, zlasti iz članic EU, seznani z zadnjim zapletom na meji s Hrvaško, je povedal Erjavec.
»Mi si želimo, da se zadeva razplete tako, da ne bo več težav,« je dodal Erjavec. Naši predstavniki prevoznikov so namreč po njegovih besedah že opozorili, da nastaja gospodarska škoda. Ta je sicer v tem trenutku minimalna, a če bi zaplet potekal dlje, bi lahko po mnenju zunanjega ministra prišlo do večje škode. Še zlasti, če bo podobno kot hrvaška ravnala tudi srbska stran in zapirala meje na drugih mejnih prehodih, torej z Bolgarijo, Romunijo, Grčijo oziroma Makedonijo.
»Vidimo, da predvolilni čas na Hrvaškem vodi tudi k nekaterim nerazumnim ravnanjem Hrvaške,« je bil oster Erjavec, ki so ga srbski kolegi prosili, da tudi v Bruslju pojasni, kaj se dogaja na hrvaško-srbski meji. Srbija sicer želi, da se meja čim prej odpre, saj so tam že kilometrske kolone tovornjakov.
Tudi minister za kmetijstvo Dejan Židan poudarja interes Slovenije, da so transportne poti vzdolž celotne Evrope odprte. Če se bodo napetosti med Srbijo in Hrvaško nadaljevale ali stopnjevale, bodo morali slovenski izvozniki iskati alternativne prevozne poti, kar pa pomeni podražitev proizvodov, je za STA povedal Židan.
Želi si, da bi državi našli rešitev in da begunska kriza ne bi bila vzrok za morebitne sovražne odnose med državama. »Da se začenjajo ovirati pri gospodarskem sodelovanju, ni več begunsko, pač pa širše vprašanje,« meni Židan, ki obenem ugotavlja, da je Hrvaška trenutno v neobičajnih odnosih z vsemi svojimi sosedami.
Zunanje ministrstvo je zatem tudi uradno pozvalo Hrvaško in Srbijo, da nastali položaj čim prej razrešita v skladu s pravili EU in z evropskimi vrednotami.
Poteze Milanovića niso evropske
Predsednik odbora državnega zbora za zunanjo politiko Jožef Horvat (NSi) je ocenil, da poteze hrvaškega premierja Milanovića niso ravno evropske. Kot je Horvat dejal v izjavi novinarjem, je na Hrvaškem resda predvolilni čas, ki je po definiciji vedno iracionalen. Ker javnomnenjske ankete napovedujejo verjetno tesen izid, pa se boji, da se bodo ukrepi Milanovića le še stopnjevali.
Če se bodo razmere nadaljevale, ima Horvat predvsem zaradi zaščite gospodarskih interesov Slovenije v mislih tudi sklic seje odbora za zunanjo politiko. Kot je pojasnil, sam večkrat opozarja, da je Balkan vedno v zgodovini bil in je še tudi danes »sod smodnika«, zato bi Evropa morala vlagati več energije v približevalne procese balkanskih držav.
Dokler se ne bo bolj angažirala, bodo ti procesi po Horvatovem mnenju stagnirali, Balkan pa bo izjemno nestabilen, vse dokler balkanske države ne bodo tudi same opravile domače naloge, izpeljale reform in se vključile v EU.
Odnosi med Hrvaško in Srbijo, ki so v zadnjih dneh zaradi begunske krize izredno napeti, so se ponoči še zaostrili. Potem ko Hrvaška ni odprla mejnega prehoda Bajakovo za tovorni promet, je Beograd prepovedal uvoz hrvaških izdelkov, Zagreb pa je odgovoril s prepovedjo vstopa v državo za srbske državljane in vozila s srbskimi registrskimi oznakami.
