LJUBLJANA, ZAGREB – Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić je predvčerajšnjim v Bruslju dejala, da upa, da se bo Sloveniji in Hrvaški kljub vladni krizi, ki jo Hrvati spremljajo z velikim zanimanjem, pravočasno uspelo dogovoriti o sprejemljivi kompromisni rešitvi za hrvaške varčevalce nekdanje LB in da zaradi slovenskih političnih prepirov ne bo ogrožena slovenska ratifikacija hrvaške pristopne pogodbe. Dogovor o nekdanji LB bi, je še razmišljala na glas, finančna strokovnjaka svetovalca slovenske in hrvaške vlade dr. France Arhar in Zdravko Rogić lahko dorekla že na njunem naslednjem srečanju prihodnji torek, saj so omenjeni varčevalci edina potencialna ovira na poti vstopanja Hrvaške v EU.
Pusićeva je slovenski vladi še namignila, da bo hrvaška vlada pripravljena umakniti pooblastila za tožbe proti NLB, naslednici nekdanje LB, če bo slovenska vlada pred tem podprla takšen Arharjev in Rogićev predlog, ki ji bo pogodu.
Pusićeva se odziva na Erjavčeve izjave
Kaj pa naša vlada in naše zunanje ministrstvo pravita na to? Se bosta sploh utegnila odzvati na Pusićevo glede na to, da se vladne stranke in njihovi predstavniki v tem hipu zaradi vladne krize ukvarjajo predvsem sami s seboj? Dobro novica: v resnici je bila Pusićeva tista, ki se je po petih dneh odzvala na izjavo našega zunanjega ministra Karla Erjavca.
Toda poglejmo, kaj je takšnega povedal Erjavec, da je Pusićeva začutila potrebo, da se odzove. Govoril je o reševanju vprašanja varčevalcev nekdanje LB na Hrvaškem in poudaril, da Slovenija pač ne bo ratificirala hrvaške pristopne pogodbe, če Hrvaška ne bo umaknila pooblastil hrvaškega ministra za finance za tožbe nekdanjih varčevalcev nekdanje LB proti NLB, ki sta jih (v imenu teh varčevalcev) že vložili Privredna in Zagrebška banka. Točno, slovenska vlada zagotavlja, da bo vztrajala, naj se vprašanje varčevalcev LB rešuje v okviru nasledstva in pred Baselsko banko za mednarodne poravnave (BIS), kot je to jasno določeno s sporazumom o vprašanjih jugoslovanskega nasledstva: »Pogoj za obravnavo tega vprašanja pred BIS pa je umik tožb, saj ni mogoče tožiti in se sočasno pogajati.« Ne, ne gre zgolj za Erjavčevo interpretacijo določil omenjenega sporazuma, vse to, kar govori minister Erjavec, ima podlago še v sklepih, ki jih je lani septembra sprejel parlamentarni odbor za zunanjo politiko (OZP).
Naš zunanji minister je prav tako že povedal, da bosta tudi v zvezi s pripravami na arbitražo o meji med Slovenijo in Hrvaško (slovenski memorandum za arbitražo je že skoraj pripravljen, saj bi ga morala vlada obravnavati še v tem tednu) »druga polovica januarja in prva polovica februarja zelo intenzivni«. Kljub vladni krizi oziroma ne glede na njo? Menda.
Ratifikacija ni najpomembnejša
Zunanji minister je nazadnje (kot gost oddaje Odmevi na TV Slovenija) pomenljivo priznal, da je nemogoče napovedati, kaj vse se bo dogajalo v naslednjih tednih: »Mislim pa, da parlamenta ne bomo tako kmalu razpustili. Zdaj je v interesu Hrvaške, da je bolj konstruktivna pri iskanju rešitve. Mislim, da je v našem primarnem interesu ureditev razmer v Sloveniji, prihodnost Slovenije, ne pa ratifikacija hrvaške pristopne pogodbe.«
