Hotel plačati dolgove, za vrat dobil rubežnike

LJUBLJANA –»Sploh ne vidim izhoda,« Darko Majtan zaskrbljeno gleda v papirje na mizi, ki jih niti ne razume povsem. »Kaj naj naredim? Naj odjavim stalni naslov in grem nazaj na cesto?« Ta je bila v mrazu, dežju in soncu njegov dom dobra štiri leta. »Ko si na ulici, nisi več človek. Sploh te ni več,« pripoveduje in v njegovem glasu razberem grozo ob misli, da se ta del njegovega življenja lahko ponovi. In zakaj? Zato, ker se je Darko Majtan odločil, da bo poravnal stare grehe in dolg do preživninskega sklada. »Treba je zagristi v to kislo jabolko,« si je rekel Majtan. A kaj, ko ni vedel, da mu bodo na vrata kaj hitro potrkali rubežniki.

Po ločitvi je šlo samo še navzdol

Ko sta se z ženo ločila, je tri otroke vzel k sebi. Dobrih deset let se je še nekako držal nad vodo, čeprav je plaval s kamnom okrog gležnja. »Imam narejeno samo osnovno šolo, delal sem vse. V usnjarstvu, po skladiščih, pri privatnikih in celo v Industriji kovinske opreme Liko. Delo sem imel ali pa ga nisem.« Tolažbo za težave je iskal tudi v gostilni, in ko je nazadnje izgubil še stanovanje, so otroci odšli k svoji mami, sam pa na cesto.

Kako ste šli kar na cesto, vprašam, čeprav predvidevam, kakšen bo odgovor. »Ko nimaš nič, pač greš na cesto. Če imaš nahrbtnik in kaj dati vanj, daš, če ne, pač ne. Vzameš, kar imaš na sebi, in preprosto greš.« Če kaj zagotovo ni preprosto, potem je to življenje pod milim nebom, ki ga spremljata alkohol in obup. »Dobro leto sem potreboval, da sem šel na center za socialno delo po pomoč. Enkrat sem bil pijan, drugič umazan, a to so samo izgovori. Nisem imel motivacije kar koli narediti zase.« A življenje je poskrbelo, da se je Majtanu, kot pravi, zgodil čudež. »Spoznal sem fantastično žensko, vedela je, kaj sem, a ji je bilo vseeno. To me je najbolj šokiralo.«

Življenje si je treba urediti tako, kot je prav. Vendar k temu ne spada le pridobitev socialne podpore. Darko Majtan je kaj hitro postal podnajemnik s stalnim naslovom in redni odjemalec družbenokoristnih del. Socialno podporo porabi za najemnino in pozimi ogrevanje. Da je na mizi hrana, tudi če trenutno ni dela, poskrbi s prodajo časopisa Kralji ulice. »Zdaj je čas, da odplačam še dolg do preživninskega sklada, sem si rekel.« Še hitreje kot dobri nameni je na dom prišla tudi pošta. Dolg, ki danes z obrestmi vred znaša slabih 3000 evrov, je treba plačati v celoti in takoj, sicer pridejo rubežniki. »In so prišli. Dvakrat. Prvič naredit zapisnik, drugič rubit. K sreči je lastnica stanovanja na sodišču dokazala, da so stvari v stanovanju njene in ne moje.«

Darko Majtan je s pomočjo društva Kralji ulice najprej konec leta 2013 in nato julija 2014 javni jamstveni in preživninski sklad pisno prosil, naj mu omogočijo obročno odplačevanje dolga. Odgovora do danes ni dobil. Podobno prošnjo je poslal tudi na Okrajno sodišče v Ljubljani, ki mu je omogočilo plačilo stroškov izvršitelja izterjave preživnine v obrokih po 30 evrov na mesec. »In kaj zdaj? Mi bodo spet prišli rubit? Kako naj plačam preživnino v enem znesku? Kaj ne vidijo, da sem na socialni podpori? Tudi oddelal bi ta denar, samo naj mi dajo priložnost,« je obupan Majtan. »Če moram še enkrat na dno, nočem nikogar potegniti s seboj,« nam zaupa.

Na javni jamstveni in preživninski sklad smo se obrnili z vprašanjem, zakaj po več kot enem letu in dveh prošnjah ni dobil odgovora. Po elektronski pošti so nam sporočili: »Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice je na Javni jamstveni, preživninski in invalidski Sklad RS res posredovalo dopis, v katerem potrjujejo dejstvo, da je gospod Darko Majtan član njihovega društva, brez zaposlitve, njegov edini vir dohodka pa je denarna socialna pomoč, vendar ni predložilo nobenega pooblastila, iz katerega bi bilo razvidno, da omenjenega gospoda zastopajo v sodnem izvršilnem postopku. Brez vlog dolžnikov osebno pa sklad postopkov ne more voditi dalje kot po predpisanem zakonskem postopku.«

Obstaja upanje

»To objavite!« mi v telefonsko slušalko veselo zavpije Majtan, ko mu povem, da v izrednih primerih obstaja možnost obročnega odplačevanja dolga. »Veš, koliko je takšnih, kot sem jaz, pa ne vedo, kaj narediti.« Ker v primeru Darka Majtana izvršilni postopek že poteka na izvršilnem oddelku, mora sam ali po pooblaščencu predlagati odlog izvršbe pri pristojnem sodišču, v predlogu pa morata biti opisana in izpolnjena hkrati dva pogoja: izkazana verjetnost, da bi dolžnik s takojšnjo izvršbo doživel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo, in da je škoda, ki jo bo tako imel, večja od tiste, ki zaradi odloga izvršbe lahko nastane upniku. Še več. Ker je Darko Majtan v težki finančni situaciji, lahko na pristojni sklad vloži tudi vlogo za odpis dolga.

»Ti ne veš, kaj to meni pomeni! Zdaj si lahko poiščem službo,« veselo pripoveduje. Prej se je bal, da bi mu dolg odnesel polovico minimalne plače. In ker zaposlen nima pravice do javnih del ali prodaje časopisa Kralji ulice, ne bi imel priložnosti zaslužiti za hrano. »Danes je težko dobiti službo, kaj šele delodajalca, ki bi se bodel z mojimi dolgovi, papirji in izvršbami. Saj si bo mislil: šele vzel sem ga v službo in že imam z njim težave,« pripoveduje Majtan in hitro doda: »Če me kdo vzame, bi delal vse.« Kaj bi delali? »Malarija, knauf, v skladišču, samo da je delo.«

Čeprav se je klobčič težav Darka Majtana šele začel razpletati, že vidi luč na koncu predora. »Ni lepšega kot imeti svoj ključ od stanovanja in na mizi tisto, kar si sam skuhal. Ljubezen pa je tako srce vsega.«