V letošnji april se je stlačil velik del slovenske hokejske prihodnosti. Sliši se že kar zlovešče, kajne? Po trenutnem vrvežu na hokejski sceni res lahko govorimo o neke vrste prelomnici za klubski in reprezentančni hokej. Za šport, ki je v zadnjih letih preživel grde pretrese, pa tudi najsijajnejši dosežek z uvrstitvijo risov v četrtfinale olimpijskega turnirja v ruskem Sočiju leta 2014. Še pred tem sta na klubski sceni pošteno klecnila vodilna in edina profesionalna kluba. Acroni Jesenice so propadle, na njihovem pogorišču je zrasel nov klub podobnega imena, Sij Acroni Jesenice. Za Telemach Olimpijo vemo, da ga je s svojim objestnim vladanjem v večmilijonske dolgove pahnil bivši direktor Matjaž Sekelj. Zdaj, tudi s pomočjo prisilne poravnave, klub po svojih močeh pri življenju in tekmovanju v ligi EBEL rešuje predsednik Marko Popovič. A to je zgolj bitka za preživetje, saj so zmaji daleč najskromnejše moštvo v razširjenem avstrijskem prvenstvu, iz katerega se za zdaj še ne izpade iz športnih razlogov. Hokejske privržence vznemirja, kaj bo konec aprila na SP skupine B dosegla moška članska reprezentanca. Vrnitev med elito je izjemno zahteven projekt, saj so izbrano vrsto napadle številne poškodbe najvidnejših asov, za nameček pa bo na turnirju na Poljskem za napredovanje morda dovolj le prvo mesto, ne pa tudi drugo, kot je to bilo doslej v veljavi. V senci članskega hokeja so v podpovprečje zatavale mlajše reprezentančne selekcije, dekleta pa se te dni na SP na Bledu borijo za preboj iz četrtega kakovostnega razreda.
Je pa v tednu, ko Jesenice in Olimpija v finalni seriji odločata o državnem prvaku, posebno intrigantna zgodba o usodi naših največjih klubov v ligi EBEL. Telemach Olimpija ima še zagotovljeno mesto, če pa bo spet doživljala rezultatsko kalvarijo kot v zadnjih dveh sezonah, se je treba vprašati o smiselnosti takšnega zeleno-belega projekta. Sij Acroni Jesenice s predsednikom Anžetom Pogačarjem na čelu bi rade storile korak naprej na vseh ravneh, tudi s selitvijo iz drugoligaške lige INL v EBEL. Zadeli ste, pošteno se zatika pri denarju, ki bi zagotavljal konkurenčen profesionalni pogon. Zato morda ne bi bilo slabo, če bi avstrijsko vodstvo tekmovanja res poskrbelo za prvo in drugo ligo EBEL, iz katerih bi se izpadalo in napredovalo. Slovenski ekipi po trenutni moči in organiziranosti spadata v drugi kakovostni razred, a bi navijači tako spet spremljali veliki slovenski derbi vsaj štirikrat v sezoni. Saj se igra za navijače, kajne?
