Nekateri se še spomnite, da je bila tu med letoma 1922 in 2007 Sana (skrajšano ime ustanovitelja tovarne Sanarollija), tovarna čokolade, bombonov in pecilnega praška. Prav po teh so Hoče poznale skoraj vse gospodinje v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji. Zamenjala je veliko lastnikov, tudi ime se je spreminjalo v različicah, ampak Sana je bila stalnica. Med drugo svetovno vojno so izdelovali celo umetni med. Občina Hoče - Slivnica ima v grbu in zastavi pravi kostanj, ki je bil v preteklosti pomembni dejavnik v gospodarskem življenju teh krajev.
Hoče so lep kraj pod Pohorjem, raztegnjen tako, da se deli na Spodnje, Srednje in Zgornje Hoče. Z obvoznice proti Mariboru zavijete pri semaforju in pri kažipotu za Pohorje in Areh na levo in že ste v Spodnjih Hočah. Kot občina imajo za družbo bližnji kraj Slivnico. Takoj vas prevzame pogled na veliko nadžupnijsko cerkev sv. Jurija, ki je tudi zgodovinsko zanimiva in vredna ogleda. Tudi zato, ker je edina v Sloveniji, ki ima pod seboj ohranjeno srednjeveško kripto. Ta je bila zgrajena nekje na sredini 11. stoletja. Imenuje se po Devici Mariji, zajema pa tudi dvoladijski prostor za relikvije. Leta 1146 je prvič omenjena v do danes ohranjenem pisnem dokumentu. V drugi polovici 13. stoletja so podrli večino stare cerkvene ladje in zgradili novo, razen pritlehnega dela južne stene. Ta je še vedno iz prvotne cerkve. Ob tem so jo za dva metra podaljšali proti zahodu in za prav toliko razširili proti severu. Leta 1532 so pozidali današnjo cerkev. Na cerkvenem prostoru so odkrili antično vilo in več rimskih kamnov. O tem priča pred vhodom v cerkev vzidan rimski kamen z napisom. V notranjosti sta med drugim poznobaročna oltarja Jožefa Holzingerja. Tudi celotna ladja je barokizirana in dopolnjuje gotsko podobo cerkve. Ob njej stoji spomenik dr. Karolu Glaserju (1845–1913), ki je, kakor piše na plošči, Slovencem napisal prvo zgodovino slovstva. Pesnik Oton Župančič mu je napisal: »Kar v mlade duše si sadil, razvilo v njih se v plod je živ. Varneje stopa novi rod, si mu Ti pokazal pot.« Zelo zanimiva je še cerkev sv. Lenarta nad Reko, kamor pridete, če se peljete vse do Zgornjih Hoč in zavijete desno v tako imenovano Račjo grapo in potem samo navzgor do cerkve, ki izhaja iz 17. stoletja. Tla so iz belega pohorskega kamna, krasi jo lepa baročna oprema. Letnica 1642 v pragu glavnega portala pomeni leto obnove.
Slivniški grad
Mogočen in danes lepo urejen je grad Hompoš v Pivoli, kjer od leta 2008 domuje Univerza Maribor oziroma njena fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, ki ima prostore tudi v prizidku k omenjenemu gradu na Pohorskem dvoru.
V Zgornjih Hočah je ob cesti na desni strani pri vinarstvu Vrecl kapela Marije Lurške iz leta 1903, ki jo je postavil Jakob Kolar, prednik na tej kmetiji, ko se je vrnil z romanja v Lurdu.
V Slivnici boste zlahka našli dvorec, ki je danes znan pod imenom Slivniški grad. Čeprav je v žalostnem razpadajočem stanju, si ga je vredno ogledati, saj tudi kot revež v strgani obleki zgovorno priča, da je nekdaj blestel. Danes je v lasti ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Za neposrednega prednika dvorca štejemo dvor, ki ga je 1428. s privoljenjem deželnega kneza zapisal svoji ženi Marjeti Friderik s Kleka. Dvorec je 1493. pozidal iz Hrvaške priseljeni Jurij Kolonič, za njim pa so bili lastniki Herbersteini. Za njimi je sledilo še več lastnikov. Grof Klemens Brandis je stavbo okoli leta 1860 prezidal in 1862. postavil novo kapelo ter dal dvorcu neogotsko podobo. Tu je nazadnje deloval vzgojni dom za fante, zdaj pa je opuščen in ga počasi načenja zob časa. Ob njem bi sicer radi imeli igrišče za golf in še kaj.
Iz Hoč vas vodi cesta na Pohorje in v druge kraje pod njim, v Slivnici vas bodo razveselile razigrane skulpture na prostem v okviru vrtca. Vzemite si čas, ob lepem vremenu vam bo služilo tudi kolo. Naravne lepote ter turistične in izletniške kmetije in gostišča vas bodo vabili pod svojo streho. Ne bo vam dolgčas!
