Razsodba finskega sodišča, ki je oprostila predstavnike Patrie suma domnevnega podkupovanja v Sloveniji, pričakovano močno odmeva. Namesto razprav ad rem, torej o stvari, smo spet deležni političnih razprav ad personam, torej o osebi, oziroma za Janšo in proti njemu. Zato se poskusimo izogniti političnim sodbam in poglejmo nekaj dejstev. Po lestvici zaznave korupcije v javnem sektorju, ki jo je konec leta objavila mednarodna organizacija Transparency International, se je Slovenija uvrstila najslabše do zdaj, med Litvo in Malto, na 43. mesto. Finska se je po drugi strani uvrstila prav v vrh lestvice na tretje mesto med države z najmanj korupcije. Na splošno so že več let najbolje ocene skandinavske države in Nova Zelandija. Tudi v drugi mednarodni raziskavi znanega projekta World Justice Project, kjer merijo indeks vladavine prava na podlagi anketiranja 97.000 državljanov v 97 državah po vsem svetu, so ugotovili, da je najmanj korupcije v Skandinaviji. Švedska, Danska, Norveška in Finska so vodilne po kazalniku odsotnosti korupcije. Finski pravosodni sistem je, po tej raziskavi sodeč, hiter in učinkovit, medtem ko se Slovenija na področju (ne)delovanja pravosodnega sistema zaradi velikih sodnih zaostankov uvršča bistveno slabše.
Fincem bi torej težko očitali, da si zavestno zatiskajo oči pred morebitnim koruptnim ravnanjem svojih podjetij. Prej velja nasprotno, da jih najstrožje preganjajo. Sklepamo lahko, da bi v takšni kulturi tudi sodišče brez pomisleka izreklo obsodilne kazni, če bi obstajali dokazi, ki bi potrdili utemeljen sum podkupovanja v Sloveniji. Na problem prvostopenjske razsodbe v zadevi Patria v Sloveniji je sicer opozarjalo mnogo pravnih strokovnjakov, med njimi tudi bivši ustavni sodnik Matevž Krivic, ki je vse prej kot podpornik Janše.
V sojenju Janši v Sloveniji tako paradoksalno ne gre toliko za Janšo kot za vprašanje, ali so slovenska sodišča sposobna zagotoviti pravično sojenje v razumnem roku ob upoštevanju ustreznih dokaznih standardov. Ne glede na to, kaj si kdo misli o Janši, je vendarle precej nenavadno, da sodišče v Sloveniji obsodi šefa opozicije, ker naj bi na neznanem kraju, v neznanem času, na neznan komunikacijski način sprejel obljubo nagrade. Po drugi strani pa v milijardnem bančnem ropu ni epiloga, čeprav so na spornih kreditnih mapah podpisi znanih ljudi, ki so posle sklepali v znanem času, na znanem kraju in na znan način.
