Stanovanja so med najbolj morečimi (ne mokrimi!) slovenskimi sanjami. Posebno ljubljanska. Četudi jih je kar nekaj tisoč praznih, se cene za to ne zmenijo. Za kvadratni meter takih, ki jim pravimo nadstandardna, je treba odšteti med tri in celo štiri tisoč evri, običajna, namenjena navadnim smrtnikom, so nekaj sto enot eujevske valute cenejša. Dvosobno vrže med brati vsaj sto dvajset tisoč evrov. Ali sto petdeset mesečnih plač, primernih za kolikor toliko dostojno življenje. Slabih trinajst let je treba delati za poprečno družinsko stanovanje. Seveda brez vmesnih postankov na zavodu za zaposlovanje. Tretjino delovne dobe torej.
Včasih je bilo lažje. Dovolj je bilo že, če si bil hišnik. Imetniki kurjaških ali hišniških uniform v večstanovanjskih stavbah so bili upravičeni do stanovanja. Socialistično dosmrtno. Jazbinšek je sicer ob znameniti stanovanjski razprodaji, ki je osrečila toliko Slovencev, imetnikom hišniških stanovanj poskušal zagreniti življenje. Z zakonom je določil, da morajo tisti, ki ne kurijo in ne pometajo več, stanovanja zapustiti v enem letu. A ga ni, ki bi popularnega Džezbija poslušal. Zakoni v Sloveniji so za to, da jih kršimo.
Bolj ali manj nas samostojne grejejo mestni toplovodi, stopnišča pometajo in žarnice po blokih menjujejo razni deooji ali espeji. Kurjačev in hišnikov je vse manj, tako rekoč za vzorec. Pa vseeno so si lani izborili enake pravice, kot so jih bili pred dvema desetletjema deležni najemniki eks družbenih stanovanj, ki jim je bilo dano do lastne štalce priti s poprečno deset tisoč dojč markami. Veselje hišnikov, še bolj pa njihovih potomcev, ni trajalo dolgo, nova oblast jim je v imenu varčevanja lani podeljeno pravico minule dni odvzela. Točneje: predkupno pravico in pravico do nadomestila v višini vrednosti stanovanja so pustili le imetnikom stanovanjske pravice. Logično in edino pravično.
A hišniki so užaljeni, ogorčeni, baje napovedujejo romanje. Ne v Meko ali v nekoliko bližje Brezje, oni bi v Strasbourg. Tam da je pravice v izobilju. Kot da je to, kar iščejo slovenski hišniki, res pravica. Prava pravica je vest. Hišniki pa bi socializem po meri hišnikov. In kdor med njimi ima kaj vesti, ga bo pošteno skelela.
