BRSTNIK – Marjanu Lokošku, ki si je pred dobrega četrt stoletja na Brstniku 7b v občini Laško, kjer je njegova žena podedovala kos zemlje, lotil gradnje stanovanjske hiše, se takrat niti sanjalo ni, da ga čaka v njej vse prej kot mirno družinsko življenje. Kmalu za tem, ko je bila hiša zgrajena, so se pojavile prve težave, saj se je po obilnem deževju izkazalo, da je teren vse prej kot miren. Drobne razpoke so postajale vse večje, pridružile so se jim številne nove, zato se je odločil, da škodo prijavi tudi pristojnim službam. Ne nazadnje je pred začetkom gradnje pridobil vso potrebno dokumentacijo in ni bilo razloga za kakšne pomisleke. A dlje kot do ogledov komisij ter pisanja geoloških poročil nikoli niso prišli. Ker so se težave le še stopnjevale, na občini pa je takrat naletel na gluha ušesa, se je sanacije pred leti lotil na lastno pest. In se, kakopak, tudi zadolžil. A se je ta izkazala za neučinkovito in moral bi se je lotiti znova. Za kar pa zdaj nima ne denarja, ne živcev in ne volje.
»Poglejte, ta škarpa je bila pred desetimi leti zgrajena na novo, pa je že po vsej dolžini počena,« nam pokaže na oporni zid, ki meji na regionalno cesto Štore–Svetina. Potem nas popelje do hiše in pokaže na zajetne razpoke med ploščicami, ki kažejo na nemirno zemljo v Brstniku. »Pa smo pred petimi leti vse obnovili,« poudari. In nas popelje v hišo, kjer je razpokanih sten in ploščic, da se jih ne da prešteti. »Tu, poglejte, smo nalašč premazali steno in prilepili nanjo eno ploščico, da bi jo opazovali. Da o tem, da sem podložil že vsa notranja vrata, da se sploh lahko odpirajo, ne govorim. Skratka, vse to se dogaja kljub temu, da smo po vseh hribih pred leti naredili tudi drenažo,« nam pripoveduje Marjan Lokošek. In pokaže celotno dokumentacijo, ki jo skrbno hrani. Zazremo se v prvo geološko poročilo, ki je bilo narejeno pred natanko dvajsetimi leti, pa potem ponovno po petih letih in tako vsakih nekaj let. Večkrat je šel na občino, ko je to še vodil prejšnji župan Jože Rajh, a za kaj več kot izdelavo geološkega poročila ni bilo posluha.
Ne občina, sanacijo je plačal sam
Kot pravijo na občini Laško, jim je primer Lokoškovih dobro znan. »Prve razpoke in posedki sprednjega dela stanovanjske hiše in pločnika nad regionalno cesto Štore–Svetina so se pojavile po katastrofalnem deževju leta 1998, deformacije pa so se po vsakih večjih padavinah stopnjevale. Občina je zato v letu 2003 na podlagi geološkega poročila izvedla sanacijo z AB-gredo tik ob temeljih na južni strani objekta. Na podlagi izvedene sanacije se je posedanje objekta umirilo,« je pojasnila Ljubica Vižintin, višja svetovalka v režijskem obratu Občine Laško. A to, kot smo se lahko prepričali, ne drži. »Sanacije ni izvedla občina. Kar naj pokažejo račune, če jih imajo. Sanacijo sem plačal sam, pomagale so mi le Slovenske železnice, kjer sem bil zaposlen, in to s solidarnostno pomočjo v obliki ene plače,« nam je zatrdil Lokošek. Da to drži, smo se prepričali iz dopisa, ki ga je Lokošku hočeš nočeš moral napisati in podpisati takratni župan Rajh, saj je Lokošek dopis, v katerem priznavajo, da je sanacijo izvedel in plačal sam, potreboval za delodajalca kot dokazilo za izplačilo pomoči. »Vse, kar je občina takrat res plačala, sta bili dve vrtini, medtem ko sem jih sam naročil in plačal kar dvajset, predvsem pa so izdelovali poročila, ki so kar nekje obležala v predalih,« še pove Lokošek.
Čakajo na ministrstvo
So pa na občini Laško seznanjeni s poročilom geologa, ki je ugotovil, da se poškodbe in posedki stopnjujejo, kar je posledica obsežnejšega plazenja v grapi pod regionalno cesto. »Poleg stanovanjskega objekta bo v primeru nadaljevanju plazenja ogrožena tudi prevoznost državne ceste, zato sanacijski elaborat predvideva tudi sanacijo plazu v grapi pod državno cesto, ki se je zaradi konfiguracije terena in sestave tal razširil po pobočju navzgor. Sanacija je ocenjena na 580.000 evrov, poleg pilotne stene ob zunanji strani državne ceste pa je predvideno tudi dreniranje terena,« so še povedali na laški občini.
Občina je že sprejela sklep o odpravi posledic naravnih nesreč in bodo proračunski denar prednostno namenili izvajanju sanacijskih ukrepov. A le na gospodarski javni infrastrukturi lokalnega pomena, medtem ko denarja za sanacijo zasebnih hiš in zemljišč ni. Zato so že pred dvema letoma naslovili vlogo, da bi lahko financirali sanacijo plazu pri Lokoškovih iz državnega sanacijskega programa, namenjenega odpravi posledic naravnih nesreč. Lani je tako občina opravila še en ogled in izdelala poročilo o naravi plazu, ki je v varovalnem pasu državne ceste in zato ogroža tudi cesto ter primer odstopili v reševanje tako ministrstvu za promet oziroma Direkciji RS za ceste (DRSC). Od tam so nam odgovorili, da trenutno plaz še ne vpliva bistveno na konstrukcijo ceste, saj je večji problem na sami hiši, nad cesto. In ker stanje trenutno še ni kritično, DRSC niti nima podlage za ukrepanje. »Počakati moramo na celovit ukrep, ki ga bo pripravilo ministrstvo, pristojno za odpravo posledic naravnih nesreč. A tudi če bi bilo stanje na cesti kritično, za izvedbo projekta, ki predvideva 80-metrsko pilotno steno v vrednosti 600.000 evrov, trenutno ni denarja,« odgovarjajo na DRSC.
Ministrstvo občini sami, za sanacijo, ni nakazalo nobenega denarja. Kot pravi Marjan, je žalostno predvsem to, da je doslej veliko naredil že sam, zdaj pa je ugotovil, da je narava vendarle močnejša od njega. »Neki strokovnjak mi je dejal, da bi bilo bolje, da bi stal križem rok, ko pa bi se nekaj zgodilo, bi bila občina dolžna ukrepati,« je žalosten naš sogovornik, ki je zaradi vsega tega zbolel in moral zamenjati prvotno delovno mesto in službo, ki jo je z veseljem opravljal.