Upokojenec Jože Turščak v življenju ni imel sreče s streho nad glavo. Pravzaprav nikoli ni bil zares na svojem. V mladosti se je kot eden od osmih otrok stiskal v majhnem stanovanju v stavbi ptujskega gledališča, nato z ženo Stanislavo, medicinsko delavko, in njenim sinom v sobici ptujske bolnišnice. Družini se je odprlo leta 1965, ko se je preselila v Zagorje ob Savi, in sicer v zdravstveno stanovanje v stolpnici. Zdaj 67-letni Jože se je po 27 letih dela na bencinski črpalki invalidsko upokojil.
Dobro je unovčil državljanske certifikate ob osamosvojitvi: Turščakovi so po Jazbinškovem zakonu odkupili stanovanje. Skoraj idilično življenje je trajalo do leta 2004, ko se je na Jožeta zgrnila dvojna nesreča. Najprej so jim zaradi hčerinega dolga 2700 evrov v sumljivih okoliščinah prodali stanovanje, v katerem so živeli dolga leta, nato sta se zakonca zaradi stanovanja še skregala in ločila. »Februarja 2007 sem ven nosil svoje stvari, uradno je bila ločitev februarja,« se z grenkobo spominja Jože, ki je stanovanje sicer zapustil že pred božičem 2005. Tedaj je brezdomec iz Slovenije zatočišče našel v skoraj 850 kilometrov oddaljenem Berovu v Makedoniji – pomagal mu je prijatelj Vejčeslav Popovski, s katerim sta se spoznala prek spleta.
Draga podrtija
Po odisejadi se je Turščak leta 2008 vrnil v Slovenijo. V Trbovlje, k sestri, pri kateri se je po smrti moža našel prostor za brata. Zdelo se je, da se bodo zadeve vendarle uredile in umirile. Prek Društva upokojencev Trbovlje bi lahko v domu upokojencev dobil v najem garsonjero. »A ker se nisem počutil toliko v letih, sem vprašal, ali je kje kaj s koščkom zemlje,« pripoveduje Turščak. Na njegovo veliko zadovoljstvo so mu še pred vselitvijo v garsonjero v strmini nad Trbovljami našli hišo dvojček. Zelo staro, majhno, a z vrtom. Tako, kot si je želel. O zamenjavi sta se tako kot podnajemnika strinjala tudi lastnika nepremičnin, društvo upokojencev in Lafarge cement, d. o. o.
Turščak si notranjosti hiške na naslovu Nasipi 12 ni mogel ogledati. »Dvakrat sem poskusil, vendar me moja predhodnica ni želela spustiti noter. Ko sem končno smel vstopiti, pa nisem mogel. Vse je bilo zatrpano,« se priduša Jože. Snel je vrata, potem pa, pripoveduje, mesec in pol odvažal stvari. Z grozo je spoznal, za kakšno stanovanje je zamenjal udobno garsonjero. »Vhodna vrata je bilo treba zamenjati, da sem sploh lahko zaklenil, v spalnici je bila stena odmaknjena, kuhinja je bila skoraj brez tal, okna so bila na zidove pribita z velikimi žeblji hundertarji ... Prvo zimo nisem spal tam, le ogreval sem, da voda ni zmrznila. Ko smo pri tem: moja predhodnica ni kurila, ker sta bila dimnika zamašena.«
Od upravljavca stanovanja, podjetja Spekter, je januarja 2010 dobil prvo položnico – 110 evrov. Glede na stanje bivališča je zahteval novo ocenitev, vendar, pravi, odziva ni bilo – niti s trboveljske občine. So mu pa zato odgovorili z ministrstva za okolje, češ da lahko po 92. členu stanovanjskega zakona zaradi odpravljanja napak v stanovanju zahteva povračilo stroškov z naslova najemnine.
Mali človek, velika ignoranca?
Mnenje ministrstva je posredoval cementarni in Spektru, vendar odgovora spet ni dočakal. Namesto tega – tožba. Ker je Turščak plačal le prvo položnico, ga je lastnik konec 2010 na okrajnem sodišču v Ljubljani tožil za plačilo preostale najemnine, približno 1100 evrov. Precej za človeka z invalidsko penzijo – 684 evrov. Po pritožbi, ki jo je opremil tudi z obsežnim fotografskim gradivom in materialnimi dokazi, je sodišče stranki pozvalo na zunajsodno poravnavo. Cementarna je bila pripravljena, da najemnino zmanjša za več kot polovico, Turščak pa je pristal na znesek 50 evrov, a le, če mu priznajo tudi v obnovo vložena sredstva – približno 4000 evrov. »Na to spet niso odgovorili, še več, po mediaciji so me letos seznanili z novo tožbo. Čeprav streha pušča in po navodilih pristojne službe ne smem kuriti zaradi preslabega dimnika, poleg tega pa je hiša vsa v svežih razpokah, ker jo vleče na dva konca.« Od Lafargea je marca letos dobil ponudbo za odkup stanovanja. »Moj odgovor je bil: kupim, a najprej zahtevam cenilca.«
Zadeva je obtičala na sodišču, pritiskov upravljavca in lastnika z morebitno deložacijo pa ni, poudari Turščak.
| V miloščino ne bodo vlagali Tik pred zaključkom redakcije nam je odgovor poslal Lafarge Cement. V njem je med drugim zapisano: »Pred časom se je na podjetje Lafarge Cement obrnilo Društvo upokojencev Trbovlje. Povprašali so nas, ali lahko njihovemu članu, g. Turščaku, ki je ostal brez strehe nad glavo, pomagamo in mu zagotovimo bivanje v stanovanju v naši lasti ... Ob predaji stanovanja mu je bilo jasno povedano, da ga lahko vzame v najem v takem stanju, kot je, in da lastnik zaradi prodaje fonda svojih stanovanj v to stanovanje ne bo vlagal. G. Turščak se je s tem strinjal in se odločil, da bo v stanovanju kljub temu bival in ga urejal za svoje potrebe. V tem času g. Turščak ni plačeval najemnine za stanovanje, čemur je sledila avtomatska tožba podjetja Spekter, ki upravlja stanovanja v naši lasti. Zaradi slabšega gmotnega stanja g. Turščaka, ki ga je navajal na sodišču, smo se odločili za znižanje najemnine, in sicer na simboličnih 50 evrov na mesec za stanovanje. Kljub simbolični višini najemnine te g. Turščak še naprej ne poravnava.« |
