LJUBLJANA – Nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak ni dosegla dogovora z državnim pravobranilstvom v svoji zahtevi za odškodnino zaradi neupravičenega pripora. Če želi odškodnino, bo morala tožiti, poroča današnje Delo. Za 63 dni, osem ur in 12 minut neupravičenega pripora Tovšakova od države zahteva 16.350 evrov odškodnine.
Kazen do pet let
Tovšakova je bila zaradi preiskave o posredovanju tujih delavcev na gradbišču Teša 6 priprta dlje, kot dovoljuje zakon. Konec februarja so jo priprli zaradi suma kaznivega dejanja nedovoljenega dajanja daril po prvem odstavku 242. člena kazenskega zakonika, ki predvideva zaporno kazen do petih let. A tožilstvo je 12. aprila očitke v zahtevi za preiskavo spremenilo v milejšo obliko kaznivega dejanja. S tem je zadeva prešla v pristojnost okrajnega sodišča, skrajšal pa se je tudi čas dovoljenega pripora. Ker je za kaznivo dejanje po drugem odstavku tega člena zagrožena kazen zapora do treh let, se uporabljajo posebne določbe o skrajšanem postopku pred okrajnim sodiščem, pripor pa sme trajati največ 15 dni, navaja Delo. Za morebitno nadaljevanje pripora bi moralo tožilstvo vložiti obtožni predlog ali obtožnico, saj je pripor pred tem trajal že več kot 15 dni, a tožilstvo tega ni storilo, zato je senat mariborskega sodišča Tovšakovi 17. maja pripor odpravil.
Nižje odškodnine ni hotela
Da je sodišče storilo strokovno napako, ker Tovšakove ni izpustilo že 12. aprila, ko je tožilstvo spremenilo pravno kvalifikacijo in za pripor ni bilo več zakonske podlage, je pokazal tudi nadzor, ki ga je opravilo višje sodišče. Tovšakova je zato konec maja na državno pravobranilstvo naslovila odškodninski zahtevek. Trdi, da je bila od 78 dni pripora zakonito priprta le 15 dni, medtem ko je bila preostalih 63 dni v priporu neupravičeno, za kar je zahtevala 16.350 evrov odškodnine, kar bi znašalo približno 260 evrov odškodnine za dan pripora. Pravobranilstvo se z odškodnino, ki jo je predlagala Tovšakova, ni strinjalo, ker odstopa od v sodni praksi priznanih odškodnin. Tovšakova pa se z nižjo odškodnino, ki jo je predlagalo državno pravobranilstvo, ni strinjala, zato poravnava ni bila sklenjena. Če pravobranilstvo, ki čas neupravičenega pripora šteje od spremembe pravne kvalifikacije 12. aprila do izpustitve na prostost 17. maja, torej 35 dni, ne ugodi zahtevi za povrnitev škode ali če z oškodovancem ne dosežeta sporazuma v treh mesecih od njene vložitve, sme oškodovanec vložiti pri pristojnem sodišču tožbo za povrnitev škode, še navaja Delo.
