LJUBLJANA – Padavine, ki so zemljo napojile v ponedeljek, niso bistveno izboljšale vodostajev na Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini, kjer se letos srečujejo z največjo sušo, je povedal dežurni hidrolog Sašo Petan. Po njegovih besedah bi za bistveno izboljšanje stanja potrebovali vsaj tri dni počasnega dežja.
Po besedah Petana so se ob ponedeljkovem deževju še najbolj povečali vodotoki na Dravi in Muri, vendar predvsem pa zaslugi dežja in naraslih vodotokov v Avstriji, medtem ko je dež v Sloveniji povečal predvsem vodotoke v alpskem svetu.
Bomo dočakali tri dni mirnega dežja?!
Po njegovih besedah se skorajda niso dvignili vodotoki na Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini, kjer letos zaradi pomanjkanja padavin beležijo največjo sušo. Da bi se stanje v tem delu države bistveno izboljšalo, bi moralo pasti od 100 do 200 litrov dežja na kvadratni meter, vendar počasi. »Tako bi lahko voda počasi pronicala v tla, v nasprotnem primeru bi namreč prišlo do meteornih vod, ki hitro odtečejo,« je dejal in dodal, da bi potrebovali »tri dni mirnega jesenskega dežja«.
Vremenoslovci za prihodnje dni sicer ne napovedujejo večjih količin dežja. Nastajale naj bi le posamezne plohe in nevihte. Te bi se lahko pojavile danes popoldne in v sredo. V četrtek je kakšna kaplja dežja mogoča na vzhodu države, v petek pa niso izključene popoldanske plohe.
Kje je zapadlo največ
Kot še razkrivajo pri Agenciji RS za okolje (Arso), so od prehodu zadnje fronte najmočnejše sunke vetra izmerili ob obali, v večjem delu države pa je padlo vsaj 10 litrov dežja na kvadratni meter. »Najmanj padavin je bilo v Beli krajini, v bližini obale ter na širšem območju Haloz. Največ dežja je padlo v bližini Tromeje (nad 100 mm v 24 urah). Veliko dežja je bilo tudi v delu Notranjske, kjer so se pred fronto nekaj časa obnavljale nevihte,« so zapisali.
Spodnja karta kaže 24-urno količino padavin. Zaradi konvektivnih padavin so lokalno mogoča večja odstopanja. (vir: Arso)
Kakšno je stanje pri vas? Uporabite spodnji obrazec, objavili bomo prejete fotografije!
