KOČEVJE – V resnici ima Primož Ogorelec iz Kočevja dva avtomobila na drva. Oba sta uaza, model 469 in letnik 1981, prvega je predelal leta 2008, drugega je sestavil leta 2012. Prvi je postal delovni stroj na njihovi kmetiji na Mačkovcu, avto »druge generacije« pa je ne samo bolj dodelan in lepši, ampak tudi registriran. Z njim se lahko peljejo po pravih cestah in obiskujejo zbore starodobnikov, kjer so vedno velika zanimivost.
Za predelavo je s premislekom izbral stara ruska vojaška avtomobila. »Njuna šasija je narejena bolj po tankovsko kot po avtomobilsko, tako da ni težav, ko dodaš reaktor oziroma dodatno težo,« razloži. Obenem nimata zahtevne elektronike. Pod pokrovom, kjer je motor, pa je tudi dovolj prostora za priklop cevi z lesnim plinom in dveh ventilov. S prvim iz kabine ročno ureja razmerje med plinom in zrakom, torej mešanico, ki poganja motor, z drugim ventilom pa lahko tudi med vožnjo preklopi med gorivoma in uporabi bencin. Ja, oba Ogorelčeva avtomobila na drva sta v resnici hibrida.
»Tehnologija ni nova, saj so bili taki avti v drugi svetovni vojni precej razširjeni,« razloži Primož Ogorelec zgodovino tehnologije uplinjevanja, ki jo je patentiral Friderich Imbert leta 1927. Vodja ene od razvojih skupin v kočevskem podjetju Melamin je to tehnologijo dodelal, tako da za gorivo ne potrebuje posebej sušenega lesa, ampak lahko v reaktor naloži les z veliko več vlage oziroma tistega, ki ga poberemo kot odpadno biomaso v gozdu. »Se zgodi, da z vožnje pridemo z več goriva, kot smo ga imeli na začetku,« pravi.
Največ 60 na uro
Osnova tehnologije avtomobila na drva je uplinjanje. V posebnem reaktorju, ki ima plašč iz sedmih različnih plasti materialov, pri temperaturi od 900 do 1100 stopinj Celzija iz lesa poleg toplote nastaneta voda in ogljikov dioksid. Toplota se nato porabi za pretvorbo ogljikovega dioksida in vode v vodik in ogljikov monoksid. Ta je z vodikom odlično gorljiv plin, ki potem poganja motor. »Z uplinjevalnikom dobimo gorljiv plin, ki v določenem razmerju z zrakom poganja skorajda nepredelan bencinski motor ali delno predelan dizelski motor,« razloži Ogorelec.
Moč bencinskega motorja se z uporabo lesnega plina prepolovi, tako da lahko avto na drva, ki ima kakšni dve toni, z lesnim plinom doseže največ 60 kilometrov na uro. Svetovni rekord avta na drva je sicer veliko višji, doda sogovornik, saj so v ZDA dosegli celo 127 kilometrov na uro. »Naše različice avtomobilov na drva so primerne kot turistična zanimivost ali pa za kmetijska opravila, ko te ne preganja čas, kar pa je danes redkost. Za vsakdanjo uporabo v prometu žal ni primeren, ker je prepočasen,« pravi Primož Ogorelec, ki si je naredil tudi edini eko stroj za sekance v Sloveniji (in verjetno širše), ki ga namesto nafte poganja lesni plin.
Z avtom na drva naredi od 1500 do 2000 kilometrov na leto, v najboljšem letu pa se je število ustavilo pri 3000. Obiskujejo zbore in prevažajo ljudi, ki sodelujejo v programu preživetja v naravi, ki jih na Kočevskem organizira Primožev sin Miha, ter tako dokazujejo, da se da premikati tudi brez nafte in bencina.
Načrtov mu ne manjka. »Ročno določanje zmesi plina in zraka je zelo zahtevno, zato bom moral to narediti elektronsko vodeno,« razloži inovator, ki načrtuje tudi obnovo uplinjevalnikov. Odlično pa bi tudi bilo, če bi našel partnerja, ki se spozna na avtoelektroniko in s katerim bi se lotil novega projekta: da bi v avto na drva spremenil sodobnejši avto oziroma mlajšega od 20 let. Reaktor oziroma uplinjevalnik je že pripravljen, saj je drugi uplinjevalnik naredil z mislijo na večjo proizvodnjo in so naredili serijo štirih, od katerih dva še čakata na svoje vozilo. Dve – torej skupno tri vozila na drva – pa vozijo po gozdnati Kočevski.
