Prihodnji petek bodo na evangeličanskem delu osrednjega dunajskega pokopališča Simmering po 47 letih znova odkrili nagrobnik pionirju vesoljske tehnike Hermanu Potočniku Noordungu (1892–1929). »Po letu 1967 je bilo mogoče sklepati, da njegovega groba ni več. Potočnikova svakinja Ilse Potočnik Jasper je namreč prepozno poravnala desetletno najemnino, zato ga je pokopališka uprava oddala drugemu najemniku. Ker me je zanimalo, ali so v njem še posmrtni ostanki našega znanstvenika, sem se avgusta 2012 odpravil na Dunaj. Pokopališki uradnik je našel podatke o tem, da grob sicer pripada družini Rosenberger, vendar pa v njem še vedno počiva Herman Potočnik,« opisuje raziskovalec kulturne dediščine in založnik Primož Premzl, ki je v lani izdani monografiji objavil doslej najpopolnejši življenjepis Hermana Potočnika Noordunga.
Daljnovidne napovedi
Z željo, da bi naš znanstvenik dobil dostojen spomenik na grobu, se je sogovornik obrnil na direktorja osrednjega dunajskega pokopališča. Ta mu je oktobra lani posredoval dovoljenje predsednika pokopališkega odbora evangeličanske skupnosti na Dunaju, da lahko na sosednji grob namestijo spominsko ploščo. Takoj so se začele priprave, za izpeljavo projekta pa se je zavzel tudi slovenski veleposlanik v Avstriji dr. Andrej Rahten. Tako se bomo vsaj malo oddolžili tej vizionarski osebnosti, katere znanstvene izsledke so pri osvajanju vesolja uporabili tako ameriški kot sovjetski strokovnjaki.
»V svoji knjigi je razgrnil načrt za prodor v vesoljski prostor in za preživetje ljudi v njem. Ponudil je veliko izvirnih zamisli, med drugim za umetno težnost v vesoljski postaji, o tehničnih rešitvah vprašanja vesoljske medicine, hkrati pa opozoril na nevarnosti, ki jih prinaša napredek vesoljske tehnike. Dosedanji dosežki na tem področju so večidel potrdili Potočnikove daljnovidne napovedi. Njegov raketni motor je predhodnik sodobnega reaktivnega,« poudarja Premzl in se veseli, da bodo kenotaf odkrili dan pred mednarodnim dnevom vesoljskih poletov s posadko, 12. aprila, ko je 1961. sovjetski kozmonavt Jurij Gagarin kot prvi človek obkrožil Zemljo.
Zaradi nespornih zaslug Hermana Potočnika Noordunga pri iskanju rešitev za vstop človeka v vesolje, se je na dunajskem magistratu začel tudi postopek za vpis njegovega groba med častne grobove, v katerih počivajo pomembne osebnosti. Takšna čast je na tem pokopališču doslej doletela le dva Slovenca: jezikoslovca Franca Miklošiča in skladatelja Huga Wolfa. Če se bo to zgodilo, bo Potočnikov grob edini z dvojezičnim napisom na nagrobniku.
Zamenjal je veroizpoved V Pulju rojeni Herman Potočnik, sin mornariškega štabnega zdravnika dr. Josefa Potočnika iz Slovenj Gradca in matere Marie, rojene Kokoschinegg, iz Maribora, je ob koncu prve svetovne vojne, med katero se je boril na frontah v Srbiji, Bosni, Galiciji in ob Soči, prestopil iz Rimskokatoliške cerkve v Evangeličansko cerkev augsburške veroizpovedi. |
