Hektoliter v senci pokljuških gozdov

SREDNJA VAS V BOHINJU –Tokrat je sreča hektoliter odpeljala v Bohinj, kjer živi Aleksander Žvan. Toda osvežilnih pijač, ki jih podeljujejo Slovenske novice skupaj z Dano, ni prevzel doma, ampak sredi obsežnih pokljuških gozdov. Tam skupaj z dvema odličnima sodelavcema oziroma prijateljema – z Andrejem Klančarjem in Iztokom Smukavcem – dela v gozdu in spravlja les. »Po dvajsetih letih, odkar delamo skupaj, se samo spogledamo, pa vemo, kaj in kako,« je razložil Aleksander Žvan in nadaljeval: »Med seboj si pomagamo, ker si ljudje moramo pomagati.« To pomeni, da hektolitra osvežilnih pijač ne bo porabil sam, temveč ga bo delil s prijatelji in sorodniki, saj je 12 zabojev plastenk oziroma 108 litrov velika količina, je ugotovil: »Največ te pijače bo za otroke: za moja dva, pa bratove otroke in otroke kolegov.«

Če bi bil v paketu tudi kakšen hmeljev napitek, bi bil še bolj zadovoljen z nagrado. »Vendar med delom alkohola ne pijemo, ker je prenevarno,« so razložili možje, ki delajo v gozdovih, ki ležijo na 1000 do 1400 metrih nadmorske višine in kjer raste tudi kakovosten resonančni les. Temperature so na Pokljuki sicer nekoliko nižje kot v dolini, a še vedno nad poletnim povprečjem. Delo je še težje kot sicer. »Na koncu delovnega dne pridemo v dolino kot spužve,« je razložil 38-letni nagrajenec, ki velikost Pokljuke, ki je največja gozdna površina v Triglavskem narodnem parku, opiše tudi z razvejano cestno mrežo: »Med temi smrekovi gozdovi je kar 950 kilometrov gozdnih cest.«

To, da ga je žreb izbral, je menda prva nagradna igra, pri kateri je sploh kaj dobil. Tu in tam izpolni kakšen listič za loto, pa za jackpot, vendar brez večjega uspeha. Morda, je hudomušno ugibal, je k uspehu pripomoglo to, da ga je zjutraj srbela leva dlan in mu kot levičarju prinesla nagrado. Ali pa je razlog v tem, da je kupone za nagradno igro Hektoliter pijače na dan! izpolnila njegova življenjska sopotnica Barbara …