HEKTOLITER

Hektoliter tudi 
za sosede, ki zidajo

Objavljeno 20. julij 2016 15.35 | Posodobljeno 20. julij 2016 15.35 | Piše: B. P.

V nagradni akciji Slovenskih novic in Dane se bo odžejal Valter Dienstmann.

V Posočje, čudoviti del severozahodne Slovenije, imenovan po smaragdni rečni lepotici Soči, sreča v nagradni akciji Slovenskih novic in Dane z Mirne na Dolenjskem letos še ni prišla; vse do našega žrebanja konec minulega tedna. Takrat je bila boginja Fortuna naklonjena Valterju Dienstmannu iz vasice Selišče ob nekoliko večjih Volarjih in dobesedno tik ob levem bregu Soče. Tja smo odpeljali več kot hektoliter osvežilnih pijač. Selišče leži približno na polovici med Tolminom in Kobaridom, ta dva sta vsaksebi okroglih 15 km, v bližini je nekaj večjih kampov, po cesti (glavna je na drugem bregu Soče) skozi vas se valijo množice turistov, bodisi peš, na kolesih ali z avtomobili, ob Soči so ribiči, v zraku pa zmajarji in motorni padalci..., v bližini je nešteto naravnih in zgodovinskih ter kulturnih znamenitosti.

Valter se je rodil v Idriji, od tam so doma njegovi davni predniki, po priimku sodeč nemškega rodu. Iz Idrije se je s starši pri trinajstih letih preselil v Tolmin, kjer je živel 35 let. Devetnajst let že dela kot varnostnik, letos je dočakal abrahama. Zdaj dela pri Rival varovanju iz Ljubljane, njegov delokrog varovanja in zaščite pa je Posočje. »Pokličejo me in pošljejo tja, kjer je potrebno varovanje in zaščita, stalnega delovnega mesta nimam,« nam razloži, ko ga povprašamo, kakšen je njegov vsakdanjik.

»Skoraj vse življenje sem živel v bloku, tako v Idriji kot tudi v Tolminu, zdaj sem najemnik v hiši mojega prijatelja, še nedavno je tu živela njegova mama. Za bolehno gospo sem skrbel, ko je umrla, mi je sin, ki živi v Tolminu, ponudil eno etažo hiše, za katero mu nič ne plačam, le stroške moram pokriti, saj veste, elektriko, vodo, komunalo... Zdaj sem tu in zadovoljen,« pravi Valter. Pove nam še, da ima 24-letnega sina, ki živi v Ljubljani.

Prijavnico je poslal po internetu, menda trikrat ali štirikrat. Kajpak ga povprašamo, kam bo šla pijača. »Nekaj bom dal mojemu prijatelju, lastniku hiše, v kateri živim, nekaj sosedom, ki prav te dni zidajo in s katerimi se dobro razumemo, nekaj pa bom popil sam. Ne bo problemov,« nam pove in še pomaha v slovo.

Deli s prijatelji