Hektoliter bodo spile tri generacije

V kraju, okroglih 15 km pred Idrijo, kjer so se nekoč na svoji poti ustavljali furmani s tovorom, ki so ga prevažali od zahoda proti vzhodu, se je tokrat ustavil hektoliter osvežilnih pijač. Žreb v nagradni akciji Slovenskih novic in Dane z Mirne na Dolenjskem je bil namreč naklonjen čisto sveži upokojenki Aleksandri Gantar iz Godoviča. Pomena prehodnosti vas še danes ni izgubila, saj leži ob križišču cest, ki povezujejo ajdovsko, goriško, tolminsko in idrijsko občino. »Pri cerkvi sv. Urbana v središču naselja in nasproti šole in vrtca zavijte desno in potem dva kilometra v breg. Čakala vas bom pred hišo, na levi strani tik ceste,« nas po telefonu usmerja Aleksandra, natančneje kot vsaka cestna navigacijska naprava – garmin.

Štirideset let je delala v idrijskem Kolektorju, nazadnje v skladišču, začela je kot rosno mlado dekle pri sedemnajstih, pred tremi tedni je prejela prvo pokojnino. Moža Cirila ni bilo doma, bil je v službi v Idriji, tudi on je pri Kolektorju, toda dolgo ne bo več, jeseni prav tako odhaja v pokoj. Pri hiši na robu Godoviča je tudi hči Barbara z družino, mlajša hči Suzana, ki ne živi več doma, pa je tista, ki je na mamino ime poslala našo prijavnico. Aleksandra in Ciril imata še najmlajšega od treh otrok – sina Jerneja, ki prav tako ni več doma. Gospa Aleksandra ima tudi štiri vnukinje in vnuke, Maruša in Matevž, Barbara je njuna mamica, sta se skupaj z babico postavila pred naš objektiv, kajpak pa jo redno obiskujeta tudi Suzanin Lan in Jernejeva Larisa, ki se ji bo kmalu pridružil še bratec ali sestrica.

Ker Slovenske novice v Godoviču nosi poštar, ta pa h Gantarjevim pride šele okoli 14. ure, jih raje kupujejo. Aleksandro je v mnogo manjšem obsegu sreča obiskala že prejšnji teden, ko je v naši Terni dobila manjšo, pravzaprav simbolično nagrado. Je pa bila pred leti mlada upokojenka udeleženka tradicionalnega pohoda Slovenskih novic Sto žensk na Triglav. Pove, da je bila čudovita izkušnja, ki je nikdar ne bo pozabila, kljub temu pa se zdaj ne more odločiti, ali bi se prijavila še enkrat ali ne. »Malce me skrbi kondicija,« z nasmehom doda. Prav nič pa je ne skrbi, kdo, kako in kdaj bo pri Gantarjevih popil hektoliter. »Vsi rojstni dnevi in družinska slavja se dogajajo pri nas, največ prostora imamo. Takrat se nas zbere več kot deset, toliko nas pač je, tri generacije. Tudi letos poleti bo tako!«