Se še komu zdi nenavadno, da ne obstajajo tesnejše asociacije med slovanskimi narodi? Niti pri glasovanju za pesem Evrovizije ne držimo skupaj. Z malce napora bi se lahko sporazumevali v maternih jezikih in navdušeno odkrivali, koliko imamo skupnega. Ampak ne, raje smo zadržani do daljnih sorodnikov, malce zagrenjeni in hkrati nostalgični po jugoslovanski izkušnji, predvsem pa še vedno zmedene identitete. Spominjam se, od tega je minilo že več let, ko je Manca Izmajlova izdala album Slovanska duša (2007). Na njem je zbrala skladbe različnih slovanskih narodov in ob poslušanju te odlične glasbe me je presunil občutek domačnosti in bližine. Bil mi je položen na srce. Razlogov, zakaj ni enovite slovanske skupnosti, je verjetno več, po eni strani smo razdrobljeni, imamo različne pisave pa, kot sem že omenil, vse preveč zgodovinskih sporov. A recimo, da malce posanjarimo in si predstavljamo tesnejšo integracijo slovanstva – že če pobarvamo slovanske države na zemljevidu, postane očitno, da smo del gromozanske entitete, ki zavzema precejšnji del sveta, a ni prav zares ozaveščena. Seveda bi tako velikanska tvorba lahko postala pomembna figura na mednarodni sceni, zato ne preseneča, da nas marsikdo raje pusti sprte. In če smo že pri konfliktih, ni skrivnost, da se je v obeh velikih vojnah v Evropi prelilo največ slovanske krvi. Če smo bili zmagovalci, pa ostaja prepuščeno interpretacijam. In konflikti se sprožajo še naprej, le poglejmo Makedonijo ali Ukrajino. Korak v pravo smer je bil nedvomno narejen leta 2004, ko se je ustanovil Forum slovanskih kultur, ki danes povezuje deset držav in tri države opazovalke, torej skupno kar 300 milijonov Slovanov. Vse to pisanje ima jasen cilj, rad bi poudaril, da smo del bogatega kulturnega bazena, ki ga nikakor ne smemo zanikati, kaj šele se ga sramovati. Napaka je, da svoje otroke brez premislekov predajamo tuji zahodnjaški kulturi. Nikoli ne bomo boljši Angleži od Angležev ali Američani od Američanov ali Nemci od Nemcev, tega preprosto ne nosimo v genih, tovrstno strmenje je že v izhodišču obsojeno na propad. Istočasno pa nihče ne more biti boljši od nas v tem, kar smo. In kaj smo? Saj veste, Slovani smo. Mi smo Slovani.
|
|
