FORMIN – Novembrske poplave, ki so se v spomin Slovencev vtisnile kot stoletne vode, so povzročile za 373 milijonov evrov škode. Osem milijonov evrov je bilo ocenjenih na hidroelektrarni (HE) Formin, zadnji v falangi slovenskih proizvajalcev elektrike na reki Dravi. Toda predvčerajšnjim je minilo natančno tri mesece, odkar HE Formin stoji. Izvedeli smo, da nam zaradi neobratovanja druge največje dravske elektrarne skozi prste vsak dan spolzi slabih 150.000 evrov. Na turbinah leta 1978 dograjene elektrarne se nabira pajčevina, možnosti za hitro vzpostavitev v staro stanje pa je bore malo.
Po preprostem matematičnem izračunu bi lahko poplavno škodo že odplačali, če bi v nekaj dneh (morda tednih) popravili odvodni kanal, ki so ga narasle vode spodjedle in v nekem delu tudi podrle. Dobrih 500 kubičnih metrov, kolikor znaša povprečni pretok Drave v normalnih razmerah, je od prisilne ustavitve HE Formin v lanskem novembru speljanih v staro strugo. Odgovorni na Dravskih elektrarnah pa so morali tudi obnoviti strojnico elektrarne, saj je voda, ki se je vanjo zlila iz odtočnega kanala v nasprotni smeri običajnega toka, segala dva metra visoko in je večji del naprav povsem uničila.
Že med poplavami so se začele črnoglede napovedi, da bo elektrarna mirovala tri mesece
Toda realnost je še temnejša, saj so ta teden komaj začeli ograjevati gradbišče. Gradbeni delavci so včeraj kljub neugodnim vremenskim razmeram nanj vozili stroje, izvedeli smo, da naj bi danes vendarle začeli obnovitvena dela na dobrih 100 metrov nasipa. Slovenska zakonodaja pač predvideva javne in drugačne razpise, ki bi jih bilo v takšnih nevsakdanjih situacijah gospodarno obiti. Če ne bi bilo nepotrebne birokracije, bi morda privarčevali kakšen evro ali dva v državni blagajni. Izpad proizvodnje bo treba nadomestiti z uvozom elektrike, kar bo med gospodarsko krizo po žepu udarilo vse davkoplačevalce.
Ogromna škoda
Več kot 20 milijonov evrov (osem milijonov evrov škode in 13 milijonov evrov zaradi mirovanja) je že tako velik davek HE Formin, o gradnji katere se je na Ptujskem izlilo že veliko gorja na papir. Za potrebe elektrarne so namreč sredi 70. let prejšnjega stoletja pred Ptujem zgradili nad 400 hektarov veliko akumulacijsko jezero. V Markovcih južno od Ptuja so prek prejšnje struge postavili zapornice, vodo pa speljali po dolgem napajalnem kanalu od Markovcev do Formina po umetnem kanalu, ki ga obdajata visoka nasipa, pod katerima so dravskopoljske vasi videti kot igračke. Po stari strugi Drave ob običajnem vodostaju reke teče 30 kubikov vode, da struga ne bi povsem zamrla. Toda medtem se je zarasla in zasula z gramozom, da prepušča komaj še tretjino običajnega vodnega toka. Poleg tega je jezerska površina prinesla na polje veliko megle, desetletja pa so imeli ljudje v Spuhlji in Budini težave s podtalnico. Za nameček se je v akumulacijskem jezeru obdržala vsa nesnaga, ki jo je industrija spuščala v reko, in zdaj mulja na dnu jezera ne upajo niti premikati, saj je v njem obilo strupov in težkih kovin.
Skrivnostni delavci
Za sanacijo sto metrov uničenega nabrežja odtočnega kanala pri HE Formin so morale Dravske elektrarne Maribor po slovenski zakonodaji v proces javnega razpisa. In prav dolgi roki naj bi bili krivi za takšno zavlačevanje obnove kanala in s tem mirovanje hidroelektrarne. Delavci, ki so včeraj spravljali stroje na rastoče gradbišče, nam niso hoteli razkriti, katero podjetje je bilo izbrano. Glede na to, da so avtomobili prihajali s celjskega registrskega območja, gre verjeti govoricam, da je bilo izbrano podjetje RGP. Na turbinah leta 1978 dograjene elektrarne se nabira pajčevina, možnosti za hitro vzpostavitev starega stanja pa je bore malo.
