Pretekli teden smo dobili novega papeža in nabor novih ministrov. Beli dim se je relativno hitro pokadil iz vatikanskega dimnika. Medtem ko so kardinali izbrali hitro in z izborom tudi prijetno presenetili, pa je imela predsednica bodoče slovenske vlade veliko težav pri izbiri svojih sodelavcev. Marsikoga je, tudi koalicijske kolege, pustila vidno razočaranega.
Kaže, da so v Vatikanu rešili kadrovski problem, mi pa smo nekatere našli. Še največ težav je mandatarka imela pri iskanju finančnega ministra. Kandidata je našla šele po tem, ko je vsaj deset drugih zavrnilo ponudbo. »Zlobneži« so pripomnili, da bi lahko razmislili kar o odpravi tega resorja, saj naj bi tako in tako kmalu ostali brez financ. In tako kot Madžari nimajo ministra za mornarico, naj tudi mi tega resorja ne bi več potrebovali. V tem trenutku ni najbolj jasno, kdo bo glavni kreator nove vladne ekonomske politike. Največja nevarnost je, da bo vlada iskala bližnjice po poti dvigovanja davkov in tako še pred poletjem dvignila DDV, kar bi bil prvi resni korak v napačno smer. Dvig DDV bi zaradi povišanja cen zmanjšal porabo in tako negativno vplival na bruto domači proizvod. Zaradi odliva kupne moči v tujino in manjše porabe pa bi bil tudi končni priliv za proračun manjši od načrtovanega.
Dvig davkov med krizo ni pravi ukrep. Dobro bi bilo, če bi si člani bodoče vladne koalicije zavrteli posnetke svojih izjav v zadnjem letu, ko so vsi po vrsti opozarjali, da je treba spodbujati zasebno potrošnjo, saj če nihče ne troši, tudi nihče nič ne proda, in gospodarska aktivnost se zaustavi. V sedanjem trenutku bi morali v Sloveniji s stimulativno trošarinsko politiko na naftne derivate in s sedanjim relativno nizkim DDV poskušati pritegniti potrošnike iz sosednjih držav. Tako imenovani bencinski turizem je namreč v preteklosti že imel pomembne multiplikativne učinke. Gostje iz sosednje Avstrije in Italije so prihajali k nam točit cenejši bencin, mimogrede pa zapravljali denar še za vrsto drugih cenejših storitev od gostinskih, frizerskih do servisnih in podobno. Slovenija je majhno odprto gospodarstvo, zato bi morali s spodbudno trošarinsko in davčno politiko pritegniti tuje goste, namesto da spodbujamo domače k odlivu kupne moči v tujino. Ekonomske odločitve nove vlade bi morale temeljiti na ekonomskem modelu ZKP oziroma na zdravi kmečki pameti. Odločitve, ki bodo v nasprotju s tem, nam bodo namesto koristi prinesle nove težave. Dvig davkov bi bil prvi korak k temu.